| Avtor |
Sporočilo |
Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 opfor 2014, julij 2014 |
 |
eno leto brez največjega eventa v sloveniji (ja, to je opfor...) airsoft srenji ni ravno dišalo. ampak...stvari so se izjasnile in letos je prišel tako pričakovani julij...in tudi naša novo ustanovljena skupinica se je odločila vojskovati. tokrat na strani somalije in ne kot uporniki...ja, nova skupina, nova stran...prijavilo se nas je 8, a je eden bil zadržan zaradi bolezni v ansamblu. v petek ob 1400 sem pobral kranjsko enoto (bučan, rudi, trik) in krenili smo proti ljubljani, kjer so nas čakali sveti trije kralji. japaja...poveljnik je lepo zamujal, pa tudi kraljev nismo videli...
skratka...pot do počka je potekala brez težav. bili smo eni izmed prvih. hitro smo se prijavili v "sprejemni pisarni", nato pa smo si izbrali prostor pod soncem. no, v senci seveda. postavili smo šotore, se oddahnili (pivo ipd...) in opazovali prihajajoče skupine. proti večeru je bil glavni zbor in brifing za vse. 2200 se je hitro bližala (za dobro družbo in počutje je poskrbel sosednji tabor skupine enota...) in malo pred deseto smo bili zbrani pri hq. ok, vsaj večina...demšar je razdelil najprej naloge poveljnikom skupin, razdelil enote po parih - bili smo skupina echo (sipa je malce lobiral in nas spravil skupaj z enoto...), nato je sledil še sestanek za medice. letos je bilo nekaj sprememb pri pravilih za medice. vsak vojak je dobil tri "triažne" liste, na katerih so bili naključni časi bleedout-a. ko so te zadeli, si počakal na soborca, ki te je stabiliziral (ali pa medic), ti pa si odprl en listek, na katerem je pisal čas bleedouta. medic je nato odprl še svoj listek z pravo poškodbo in nato te je glede na status povil s povojem. vojak pa je bil lahko nezmožen za boj, lahko je hodil ali tekel ali pa je bil takoj mrtev...osebno se mi je zdela ideja dobra, a mogoče preveč "birokratsko" zakomplicirana...morda bo drugič bolje.
sobota:
straža od 0400 do 0600. zbudili so nas ob 0430, dejansko smo prišli dol na južni vhod skoraj ob petih. z kjutijem sva se sprehajala gor in dol po cesti ter občasno poslušala sumljive zvoke iz okolice. a ni bilo nič...pač prebivalci gozda, ki smo jim malo motili počitek. ko se je straža zaključila, je bil spet čas za dnevne ukaze. enote so odšle ukazom naproti, mi smo dobili branjenje baze. tokrat severne strani. tudi tokrat se nas uporniki niso upali napasti. kmalu spet nova navodila in tokrat enota echo gre v napad uporniške baze. z vozili nas dostavijo slabih 100 metrov pred njihovo bazo. razporedimo se po cesti in počasi krenemo v napad. enota se razporedi po levi strani v gozdu, mi napredujemo po cesti. kmalu naletimo na kontakt. začnemo se pokati in medic končno pride do dela. puško sem pustil v bazi, saj je itak bila neuporabna. spredaj je bila obramba baze premočna in naše vrste so se začele redčiti. k meni je prilezel voznik, ki mi je posredoval informacijo, da moramo zajeti nazaj generala in da je obramba vasi oslabljena. ja, ni bilo videti. eden izmed branilcev se je ves čas premikal po najini desni in vozniku sem rekel, naj bo pripravljen na akcijo. hitro je dojel situacijo in se takoj odpeljal nazaj v bazo. in me pustil samega. tisti me je kmalu opazil, brez orožja se nisem uspel hitro skriti in me je zadel. vmes me je enota oz. ostanek nje zaman klical po radiu. branilec je hotel ustreliti še koga, a se mu enota ni pustila in se je taktično umaknila v varno. jaz sem izkrvavel in se odpravil nazaj proti bazi. vozila za prevoz ni bilo več. naletel sem na še žive člane enote in skupaj smo odšli proti bazi. nekje na prvi tretjini poti nas je prišel iskat prevoz in odpeljali smo se v bazo. na zdravljenje in polnjenje orožja. jaz sem dal popraviti puško oziroma zamenjati cev, da bi imel vsaj delujočo zadevo. ali po domače...da mi nese naravnost, pa četudi samo 20 metrov...
med zadnjim napadom na našo bazo smo ulovili tudi enega izmed nasprotnikov. doktor ga je lepo namazal v skladu z mučilnimi metodami in pobič je bil črno-moder in krvav po obrazu. sklenili smo, da ga vržemo iz avta pred uporniško bazo ob naslednjem napadu...
kmalu novi ukazi in ponoven napad na bazo upornikov. spet organiziran prevoz do neposredne bližine baze. tokrat nas je spremljala celo ekipa modrih čelad (beri press). enota se je tokrat odločila napasti iz desne strani, mi smo snovali slepilni napad iz glavnega vhoda v bazo upornikov. počasi smo se premikali naprej in skušali biti neopazni. in dejansko smo prišli neopaženi skoraj povsem do baze. le z manjšo napako....našo komunikacijo so poslušali uporniki in so lepo pripravili sprejemni odbor...ko so naši na desni začeli napad, so jih pričakali in v trenutku pospravili skoraj celotno ekipo. ja, podporno orožje je učinkovita obramba. nas so medtem presenetili na glavnem vhodu. sipa in kiki sta z dmrji izmenjala nekaj bbjev z nasprotniki, a kakega hudega učinka ni bilo. no, eden je kljub slišanemu zadetku (ni bilo drevja naokoli in bil je sredi travnika) deloval naprej. rudi je bil zraven mene in sva bila preveč lahka tarča, zato sem ga poslal gor na zgornji rob ceste k sipi. nekje na sredi ceste ga je zadelo in naš podporc je bil ukinjen. jaz sem sredi grmovja zagledal nasprotnika, a sem bil preveč v dvomih glede dometa puške in teh nekaj sekund me je stalo življenja...zgoraj so kmalu zadeli še sipo, nato so začeli lov na kikija in kjutija. nekaj časa so se še trudili, nato pa so bili preveč veseli z ulovom. mano, seveda. luc me je ozdravil, razorožil (po protokolu...) in me odpeljal v bazo upornikov. tam sem videl že večino skupine enote in našega bučana. seveda ležeče na tleh. mene so takoj odpeljali v glavni štab/mučilnico in me zaslišali glede števila oseb in vozil. ja, naš mučeni ujetnik je lepo vse videl, ko smo se odpeljali v napad...no ja, za kakih pet sekund sem jih malce vlekel za nos z tretjim vozilom in pa večjim številom napadalcev kot nas je dejansko bilo. ker sem bil pretrd oreh, so me našminkali (seveda ženska oseba  in porisali in me spustili nazaj k mojim soborcem. nato so se spravili na gregija in na lukatela, ju porisali, malce požgečkali, nato pa so nas družno poklali. in ravno pravi čas za večerjo. a nas niso hoteli...raje so imeli prebranac. hmm...(baje smo preveč smrdeli. aja, pa šminka bi pokvarila okus...)
nekaj časa smo še posedali v taboru in čakali na naš prevoz, a ga ni bilo. kaj smo hoteli, vzeli smo pot pod noge in spet zakorakali po cesti. ostali so si prištopali prevoz iz baze, bučan, andro in jaz pa smo marširali proti naši bazi. čez kako slabo uro nas je le dobil sipa po telefonu in nam zrihtal prevoz. ki je se je naposled le prikazal in nas končno popeljal prebrancu naproti. ja, pa še kaj. logistična napaka je bila kriva, da smo dobili le nekaj krožnikov večerje, ostali pa so morali počakati na čevapčiče. no ja, vsaj najedli s(m)o se...
po večerji spet novi ukazi...branjenje baze. bučan in kjuti sta sklenila malce prespati akcijo in sta zasmrčala v šotorih. enota je bila na južnem vhodu, mi na severnem. čas nam je krajšal primož z njegovimi enciklopedičnimi vložki o spolnih navadah drozgov. res zanimiva tema, priznam. vmes so v bazo prihajale naše enote, nasprotnikov ni bilo od nikoder. ko je bila ura polnoč, nas je zamenjala sosednja enota in za ta dan je bilo konec akcije...
nedelja:
naša enota echo je bila na vrsti za stražo od 0400 do 0600. sipa je verjetno zvečer preslišal ali pa si je narobe zapisal...skratka, ob 0350 je prišel cad-ovec in me zbudil. ker se je sipa zvečer javil, da bo skupaj z mano, sem ga šel budit. ja, problem je bil, ker nisem vedel, kje frajer leži. nekaj časa sem težil in svetil v spalko sredi tabora, ki se je na koncu izkazala, da je kiki. le-ta me je usmeril v pravo smer, torej šotor in spet sem kakih pet minut budil mojega stražarja...trikrat sem ga zbudil, trikrat je zaspal, v četrto sem ga pustil in odšel sam proti južnemu vhodu. tam ni bilo nikogar več (da bi mi vsaj predal kakšna gesla ali podobno...) zato sem se lepo parkiral pod kritje in opazoval megleno okolico. enota je zvečer pustila chemlight palčko sredi ceste in ta mi je delala družbo dve uri. plus kakih deset lokomotiv plus ena košuta. okoli pol sedme je prišel k meni "doktor", ki ga je prav pošteno zeblo in z njim sva se malo pogovarjala o neuspelem tečaju za naše medice, o stanju opforja, o truplih (njegovem delu...) in pol ure je hitro minilo. nato je mimo prišel še trik, tudi dva člana enote sta prišla do hq, kjer smo hitro dobili napotke za zadnji dan. brifing je bil ob pol osmih, straža ni bila več potrebna, zato sem odšel proti mojim "otrokom" v tabor. seveda sem rahlo optimistično upal, da bo vsaj kdo zbujen ali vsaj izven šotora. hehehe, smrčanje poveljnika je bilo evidentno, ostali so bili bolj ali manj pametno tiho. še malo sem počakal, nato pa sem lepo po vojaško zbudil tabor. pa tudi sosednjega mogoče...za brifing je bil naposled pripravljen le krek (enota), ki je čez kako uro (ob pol devetih-misija se je začela ob osmih) še vsem povedal, kaj in kako.
prišli smo do hq, kjer smo počakali na nadaljna navodila (teh last moment sprememb je bilo kar nekaj...). nato je enota dobila ukaz, da grejo čuvat križišče (z postavljenimi minami), adss pa čuvat zapor. zbasali smo se v avto in se odpeljali na sončen travnik. postavili smo krožno varovanje in počakali na prevoz ujetnika. doktor ga je pregledal (in mu zadal nekaj filmskih poškodb), nato pa smo čez čas dobili še družbo enote. razporedili smo se v obrambo okolice zapora. okoli nas je bila nekje še enota cad in pa enota sang (?), ki sta branili širše območje. minute so minevale, zapornik pa je počasi prešel v "napad"; obljubljeno zlato in verjetno tudi življenje mi ni preveč dišalo-ostal sem zvest mojim soborcem. morda bi nam sicer lahko popestril scenarij...ampak, rezultat bi bil isti. na koncu vedno umreš. razlika je le v načinu...med borbo ali sredi upornikov, s pištolo na tilniku...ane, nejc (grašič)?
ob 1125 je v sosednji zgradbi prvi šus dobil rihter. ko je sipa hotel pogledati od kod, je še on dobil pozdravček. začela se je zadnja bitka...začelo je pokati in bbji so leteli povsod naokoli. kot medic sem bil sam v zaporu z ujetnikom (ki je seveda moral še zadnjič dati ponudbo...) in nisem tvegal z izhodom. medic enote se je srečno prebil do varnega zavetja zgradbe in pozdravil soborce. nato je stekel k meni v zapor, čez čas pa je pritekel še bučan (ali pa obratno...) nekaj časa smo branili zapor, nato pa je zunaj postalo pestro. pa tudi brez medicov so bili...grega je tvegal in se mu ni obneslo. sredi ceste ga je zadel rafal. z bučanom sva ostala sama. imel sem le še kakih 40 bbjev, zato sem sklenil, da raje streljam posamično kot pa rafalno. v sosednji zgradbi sem snel podporca (strel v repliko), nato pa sva z bučanom čakala vpad v zapor. imela sva to prednost, da so vsi mislili, da je v zaporu le eden. ko sta uletela dva orla in sem oba na hitro usekal, jima ni bilo nič jasno. prvi je imel pripravljen bombomet in hvala bogu ga ni uporabil...drugega sem sicer tudi zadel, a potem ga čudežno nikjer nisem videl...izza roba sem hotel sneti še megija, ki se je skril čisto za rob zida, a me je zadel v prst. bučan je presenetil še enega upornika (jurij iz sepa), ki je stopil v notranjost. dvakrat ga je ustrelil v noge, a se je upornik samo obrnil in zasmejal, češ...falil me je. ja, na pol metra te je res težko zgrešiti, priznam. ampak, kot sem rekel, čudeži se dogajajo. pa še zelo vroče je bilo...
bitka se je odvijala naprej...bučanu niso mogli do živega...vsaj skozi vrata ne. mimo okna je prišel še en upornik, ki ga je član orlov skušal opozoriti na situacijo v zaporu. ko je le pogledal, mu je bučan že mahal s puško. lepo si je nataknil rdečo rutko in čakal na medica. vmes so se zunaj spomnili, da zid preplezajo in bučana od zgoraj ustrelijo. no, plan jim je uspel in bučan je bil onesposobljen. nato je v trenutku uletelo v zapor cel kup "junaških" upornikov, ki so našli našega zapornika še živega. zunaj so naše medtem že vse popokali, nekaj se jih je še upiralo po grmovju in gričkih. mene so spet pozdravili in me hoteli zadržati kot ujetnika. a je bilo akcije že konec in sem se le sprehodil do ostalih naših ujetnikov oz. mrtvih in opazoval akcijo do konca. medtem so uporniki našemu zaporniku sodili po hitrem postopku in ga sredi zgradb ob glasnem vpitju in streljanju počili v tilnik. ja, zapor se res ne splača...uporniki so potem še nekaj minut lovili naše po polju, vendar nismo več videli konca spopada...saj smo medtem že odpešačili izven spopada...
odšli smo proti taboru, počasi začeli pospravljati in čistiti za sabo, ter na koncu odšli na zasluženo kosilo. in radler. ali dva. ali tri...čakala nas je še vožnja domov. vojna je bila za nas končana...se vidimo naslednje leto, opfor.
+++ vreme
+++ teren
++ vzdušje
+ novosti pri medicih
+ scenarij
-- zelo očitno nepriznavanje določenih oseb
-- igranje s pirotehniko ene izmed ekip na naši strani
- na trenutke očiten razpad sistema
- adss oziroma novi člani še niso bili pripravljeni na večdnevni event z njegovimi dobrimi in slabimi stranmi
- adss oziroma novi člani še niso bili pripravljeni na dejansko akcijo in zato se posledično niso znali ustrezno pripraviti oz. odreagirati
_________________
United We Stand - Divided We Fall
Nazadnje urejal/a Shreki 07 Jul 2014 18:29; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| 06 Jul 2014 21:07 |
  |
 |
Kjuti
Gost
|
| |
|
++vreme
++vzdušje
+++prva staža 
-scenarij (preveč očitno vse skup)
--pirotehnika pripadnikov KOMA društva
---incident z ''vietnamskim'' društvom ki očitno misli da imajo v grupi terminatorje in jim ni treba priznavat HITov pa četud je to pol nabojnika na 4m O.o
overall: meni osebno fina izkušnja ampak naslednjič moram mal manj se gonit kak teden pred eventom da ne bom vs zaliman po dveh dneh pa neprespani noči (se pardoniram za soboto ponoči ampak nespanje je terjalo svojo ceno).
next up AUTUMN HARVEST i hope =)
cheers
|
|
| 07 Jul 2014 20:29 |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
