| Avtor |
Sporočilo |
Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 BORDER WAR 10, april 2018 |
 |
zarečenega kruha se največ poje. tako pravijo stari, bolj pametni ljudje. bo že držalo, saj sem pet let nazaj na takratnem bw5 rekel, da me tu ne vidijo več. slaba organizacija (no, ni bila najslabša, to je le treba povedati), očitno koketiranje z denarjem, pomanjkanje informacij iz strani poveljnikov (kao glavni hq) in pa bolj kot ne prepuščenost ekip samim sebi ni odtehtalo tistih 60 eur. nekatere ekipe so že takrat to izkoristile za svoje solistične izpade in misije. po eni strani pa bi načeloma moral spoštovati organizatorja in njegov (zamišljen) potek eventa. no, če ga bolj ali manj ni...si prepuščen sam sebi. resda je moja izkušnja omejena na uporniški strani oziroma strani plačancev, a se je letos izkazalo da tudi na strani task force ni velike razlike.
skratka...tsunami me je povabil, da bi se spet pridružil "aliansi" slovenia street platoon, s katero smo začeli na madžarskem warheadu. za češko avanturo se nam je pridružila še ekipa enota. od samega eventa pa zaradi preteklih izkušenj nisem pričakoval bog ve kaj...
po dolgih sestankih (eee, kje je moja sejnina...) glede mojega prevoza (vitezi so odpotovali že tri dni prej), sem se na koncu odločil za taksi službo volkovi d.o.o. (drugačni od ostalih). z matijem sva se zmenila za odhod izpred harvija v ljubljani. predviden odhod je bil ob treh, ampak nisva računala na šefa, ki je zavlekel odhod za dobro uro. midva z matijem pa sva morala še po bratca v velenje. skratka...iz velenja je polno nabasana insignia odpeljala tam okoli šestih. do češke smo imeli za slabih sedem ur vožnje in z nekaj malimi postanki (in, akhm, nekaj obvozi...) smo bili kar pridni. avto je bolj kot ne šibal 150+ kmh in vsaj gor grede nismo naleteli na noben radar. je pa res, da je bila pred nami tudi trojica iz ekipa enota, ki je bila izvidnica. in vzpostavljen je bil vroči telefon na vsakih 51 minut. okej, nekaj minut gor ali dol (ane primož). no, tsunami nam je zrihtal vip izkaznico za prevoz avta do lokacije šotora. ki je očitno potekla nekaj minut čez polnočjo, saj smo na prvi rampi čakali skoraj eno uro. in telefoni niso delovali. na koncu se je končno privlekel boštjan (bili) in razložil stražarju/redarju/varnostniku glede prepustnice in odpeljali smo se proti šotoru. tam smo na hitro raztovorili prtljago in se spravili v šotor. ker pa je enota pripeljala še manjkajoč del (tretji člen šotora - vitezi so namreč dobili dodatni sprednji del) je bil šotor kar poln. in sem se odločil, da prespim kar pred šotorom. temperatura je bila prijetnih 20 stopinj, vreme jasno, le kaj bi bilo lahko narobe...
petek:
okoli šestih me je zbudil rahel dež. hitro sem pospravil posteljo in opremo ter ju pokril. ker je dež kmalu prenehal, sem se odločil za hiter obhod terena in jutranje slikanje okolice. udeležba je dejansko velika (3000+ ljudi) in iz cele evrope. od španije, romunije do rusije. ko sem prišel nazaj, so se prvi že začeli prebujati in jutranja kava jih je kmalu (dokončno) prebudila. pa tudi nekaj bolj konkretnega, hehe. šotor smo hitro razširili in tudi shreki je dobil svoj prostor v njem. ko sem se na hitro razpakiral, smo odšli proti prijavnemu prostoru. krono je šel lepo skozi (124 m/s), registracija pa se je malce zapletla. dobil sem karto od drugega in predstavljanje za drugega se ne izplača. no, punca na šalterju je vse zrihtala in lahko smo normalno odšli v bazo-prej smo se izmikali varnostnikom (varnostniki so bili alergični na tipe brez zapestnice). začeli smo se tudi napravljati za začetek igre. task force imajo shod, na katerem paradirajo in marširajo in se predstavijo vsem. pa kao poveljniku tudi. ki naj bi vodil zadeve. naj bi. vitezi so bili že vajeni parade in so rekli, da ne bomo čakali konec shoda in že prej odšli na teren. tsunami in hep (primož iz enote) sta bila medtem pri hq centurion in nam prenesla prve ukaze. nekako v tistem času se je prikazal ghost (norman iz paname) in njegovi trije kompanjoni, ki jih je tsunami spoznal že leto poprej. norman je bivši pripadnik ameriške vojske in je kar takoj prevzel "komando". in sem se že počutil kot v kakem vojaškem filmu, kjer nas poveljnik postroji v krogu in nam z palico v pesku predstavi ukaze poveljstva. in kmalu je bilo tudi konec mojega brezskrbnega življenja kot navadnega vojaka (akhm), saj me je norman določil kot vodjo enote charlie. enota je bila enota alfa, vitezi bravo (plus norman in raul), jaz pa sem dobil poleg volkcev še dva panamca (cesar in ramon). na ta način razdeljena skupina (mi naj bi bili dejansko skupina izvidnikov znotraj task force) bi bolje obvladovali situacijo in se odzivali na sovražnika. recimo. ajde...tip je dejansko imel bojne izkušnje. pa še živ je bil. tip torej obvlada 
nekako okoli 1200 smo torej odšli iz baze (parade je bilo že konec in iz baze je medtem že odšla večina vojakov). odšli smo proti severovzhodu in brez kontaktov prišli do hriba nad vasjo. počasi smo se spustili do ceste in se legitimirali na rampi pred vasjo. vas je kot vsako leto ponujala marsikaj. tudi samo za gledanje. če si hotel kaj več, si moral plačati. z in-game valuto ali pa z dejansko valuto. no ja, večina se je zadovoljila z gledanjem. med obiskovalci so bili še plačanci in pa modre baretke . ki so skozi celoten event bolj kot ne delovali kot prave modre čelade. samo gledali, heh (ja, skozi celoten event jih nisem veliko opazil). plačanci so vsaj v tistem času čuvali vas in res so bili občasno dejavni. proti komu točno so nastopili, pa nisem videl.
dobra ura oddiha je hitro minila in ukazi so nas napotili na zahod, kjer je nekaj naših padlo v zasedo. razporedili smo se v linijo in napredovali proti domnevni točki spopada. mevc senior je bil naša veza z hq (liaison officer in je stalno žlobudral ukaze do normana in nazaj v bazo. poleg tega smo na naši lastni frekvenci žlobudrali še mi in kljub temu smo včasih imeli radijski mrk. in smo se nekaj časa iskali po terenu. no ja, podobne stvari se dogajajo tudi boljšim. in zakaj se ne bi še nam, hehe. večkrat. tako smo pred nami videli in slišali nasprotnika, a nismo šli v napad (special force, a veeeš...). čez kako slabo uro pokanja okoli nas smo le aktivno nastopili in prejeli ukaz, da okrepimo desni bok. ok, razporedili smo se v linijo obrambe in mirno opazovali, kako so se ostale enote mirno umaknile mimo nas. eee...fantje, vi ste glavna sila tukaj? na koncu smo dobili glavnino nasprotnega udara in več kot nekaj minutni odpor nismo sproducirali. nas je bilo 16, nasproti pa nam je prišlo 50+ folka. niti ustreliti nisem imel šanse. dmr ali sniper me je hitro snel. kmalu pa tudi ostale. alfa in bravo sta se na levi nekaj upirala in nekaj se jih je uspelo umakniti nazaj. večina pa smo počakali tistih 10 minut bleed-outa in se počasi napotili proti bazi. kjer si imel respawn na vsakih 45 minut (zaradi čelade) ali manj (plate carrier) oziroma več (boonie).
čez čas so prišli še vsi ostali in čas je bil za brifing. seveda v stilu ameriške vojske. great job, guys. plus še dodatno razčlenjevanje dogodkov za poveljnike enot ter še pohvale za vojake v šotoru. another great job. medtem se je vreme poslabšalo. dež je padal, prenehal, spet začel, vmes je posijalo celo sonce in spet dež. norman je nekaj časa še prestavljal uro naslednjega odhoda, na koncu pa obupal. sklenili smo odhod okoli 2000, če ne bo dežja. imeli smo srečo in dež je prenehal. pripravili smo se na nočni pohod. alfa enota je imela termo kamero, panamci so imeli tri nvg-je. eno je dal norman meni, da bom lahko opazoval dogajanje na repu kolone. primož je bil prvi, sledili smo ostali. v razmaku kakega metra. brez luči. kar zanimivo. če je prvi počepnil, si počepnil tudi ti. norman je sicer naročil head count ob vsaki pavzi, a smo ga preskočili (z roko se dotakneš drugega. ta naprej in tako do konca kolone in nazaj do tebe). sam sem parkrat poskusil tisti nvg (night vision goggles), a je bila svetlost premočna in si bil potem še kako minuto povsem slep. tako smo počasi prišli do točke, kjer smo morali opazovati cesto in doganje na njej. alfo smo poslali naprej v izvidnico, mi pa smo se pometali po tleh. ok, ker nisem hotel biti povsem premočen, sem raje sedel. eni so se ulegli, a so se kmalu dvignili v sedeč položaj. ja, v leže te je veliko težje opaziti, a rezervne obleke nisem imel. pa tudi drugi ne. že tako smo bili mokri od rahlega pršenja. in smo čakali. ter poslušali, če se kaj dogaja okoli nas. ja, kakšno smrčanje se je kmalu zaslišalo. eden od panamcev je lahko v trenutku zaspal, kamor se je že postavil/usedel/ulegel. čez čas zagledamo na cesti lučko. ustavi se malo pred nami in gleda (snop svetlobe) proti nam. mi lepo tiho in čakamo. tip pa "fantje, sej vas vidim, mam termo". no, predstavili smo se kot gverilci in ga spustili k nam. tam smo ga pa ujeli in zahtevali vse prope. pa se je dečko sam ustrelil. pustili smo ga naprej in kmalu je izginil. če že ni padal dež, nas je pa kmalu mraz začel stiskati. poklicali smo alfo, kaj se dogaja pri njih. ja, nekaj so našli (bunker), pa ena naprava, pa folk okoli nje. ghost zakomandira, da popokajo folk in onesposobijo napravo. no, folka niso popokali, naprave se baje ne da izklopiti...skratka, prosijo za pomoč. počasi se dvignemo, bili prevzame navigacijo in odkorakamo proti približni lokaciji alfe. ker točne lokacije nimamo, se zmenimo za signale. najprej svetlobni signal, ki ga nismo opazili. nato pa še zvočni signal (žvižg), ki pa je bil zelo blizu. kmalu smo združeni. med pohodom proti bunkerju smo opazili, da imamo za nami nasprotnike. razporedili smo se okoli bunkerja ter počakali na sovražnika. kmalu je začelo pokati okoli nas, tracerji so leteli na vse strani, strobo je sekal noč in prvi zadeti so začeli prižigati rdeče lučke. jaz sem bil na levi strani za nizkim borovcem in čez mene je letelo polno bbjev. en gverilc blizu mene je sekal ven iz kritja, a ga nisem uspel videti četudi so večkrat posvetili v njegovi smeri. ulegel sem se na tla in čakal na ugoden trenutek, da zaropotam po njemu. pa me je spet osvetlil žarek baterije in po meni je od zadaj zaropotalo po čeladi (ja, sem si kupil čelado, da bom enakopraven član skupine, akhm..). nič ne bo z streljanjem, spet sem zamudil akcijo. čez nekaj minut je bilo konec spopada. zbrali smo se na cesti in počakali, da se je nasprotnik pokazal. itak, vsi z nvg-ji, kar vstali so iz trave. lepo so nas zaprosili, da ugasnemo belo svetlobo in odšli naprej. mi pa smo se napotili proti bazi. okoli pol enih zjutraj smo prišli tja. francozi na vratih so nas trikrat pregledali, če smo res task force in nas le spustili v bazo. ravno smo se umirili v šotoru, ko so začeli žvižgati in tuliti, da je baza napadena. jaz sem se le obrnil na postelji, nekateri pa so le vzeli replike in odšli v bran. v vsej zmešnjavi, ki je sledila, je bilo resnično edino to, da ni bilo nasprotnika skratka, francozi so pokali po šotorih in celo znotraj njih (tsunami jih je dobil v delikaten del spodnjega telesa in naredili celo zmešnjavo. good job, guys. good job indeed...šele čez kako uro se je vse skupaj le pomirilo in lahko smo zaspali...
sobota:
zbudili smo se lep sončen dan...malce mrzel, ampak vseeno. panama unit je tudi to noč prespal pri nas v šotoru. le da so od nekod tokrat prinesli karton in ga imeli za podlogo. prava vojska. sploh ko si jih zjutraj pogledal v njihovih uniformah...kot pingvini ampak, dobra (vroča) kava vse reši. tudi mrzle roke...noge...in še kaj. ghost je odšel po ukaze (menda) in ko je prišel nazaj, nam je seveda predtstavil potek dogajanja. skratka...odmaširali bomo nekam v tri krasne...povsem na rob karte. pripravili smo se, naloadali z hrano in pijačo ter bbji ter krenili na pot. šli smo do glavnega parkirišča (tam, kjer smo se prvo noč ob prihodu ustavili) in zavili levo v breg. na vrhu kratka pavza (da smo zadihali...) in nato premik naprej čez cesto in v smeri FOB. ko smo prispeli tja, je bilo že polno folka tam. ghost je spet sprejel ukaze (via mevc senior) in odšli smo pomagat enotam, ki so se že pokale z gverilci. naš način je bil, da nismo šli direkt na nasprotnika, ampak da pomagamo enotam in da gverilce zaobidemo po desni strani (flankamo). bravo in alfa sta šla bolj po levi strani, charlie in ghost pa po desni. ko smo se začeli približevati, smo opazili premike gverilcev v desno. in smo šli še mi v desno. ko so odnehali, smo se poskrili v grmovje in naredili zasedo (hasty ambush alfa in bravo se je medtem že pokal in umiral, mi pa smo še čakali napad. no, nismo pa vedeli (ali pričakovali), da se bo proti nam obrnila glavnina gverilcev. spet. zaslišali smo žvižg in proti nam se je vsula množica gverilcev. v prvih bojnih vrstah supporti in pa dmr-ji. na levi so ghosta in mevca seniorja kmalu pospravili, na desni pa smo ležali ramon, mevc junior in jaz. kmalu sem zagledal gverilce in jim poslal nekaj bbjev v pozdrav. niso me še opazili in zropotal sem kaka dva nabojnika v njihovi smeri. bi prisegel, da ne merim ravno slabo, a zadel nisem nobenega. no ja...se zgodi. (tudi ghost je pojamral, da so ramboti na oni strani...). potem so me le našli in me zadeli. pa ramona tudi, ko je ležal sredi grmovja. na žalost je imel minimalno rdečo rutko, ki se je le malo videla ven iz podrastja. in na reveža se tolkli kot po norcih. tako da je že ghost začel vpiti, da je naš zadet. ko je le vstal in se postavil z rutko proti njim, je prenehalo pokati po njem. gverilci (bili so makedonci) so hitro odšli naprej mimo nas. čez kako minutko se je prikazal medic in me začel zdraviti. sem mislil, da se je nasprotnikov medic zmotil (in da ima kakšne skrite namene), a je bil naš. pametno je počasi sledil hordi gverilcev (ki seveda niso imeli časa gledat nazaj....) in zdravil svoje. tako nas je pozdravil vse (vsak je izbral svojo poškodbo iz medic liste), saj smo dobili od 10 do 20 minutne pavze. medtem je mimo nas prišla tudi še ena čedna (nemška) dohtarca, ki je izgubila svojo enoto. poslali smo jo naprej proti bazi (fob). ko smo bili ozdravljeni, smo tufdi počasi odšli proti fob. medtem smo zaman skušali dobiti naši dve enoti. prišli smo na čistino in križišče, kjer je bilo že tudi kup folka. čas za počitek, hrano in reload. in za hiter fotošuting (v sončku so dobre slike...). počakali smo na ukaz iz baze ter odšli kakih 200 metrov nižje po cesti naredit zasedo (ker naj bi v tej smeri prihajala večja skupina gverilcev). čakali smo kake pol ure, pa ni bilo nikogar. med čakanjem nas je zapustil kržo in odšel v bazo šraufat svojo snajpo (ni jo zrihtal in kasneje je uporabljal jurišno) in smo se odpravili naprej. čez kakih 15 minut smo prišli do obrobja gozda, kjer smo opazili kontakte. počasi smo se približali in napadli njihovo postojanko. imeli smo dober plan in gverilce smo potisnili nazaj. na naši strani sta bila zadeta dva, a smo ju pozdravili. ker ghost ni hotel čakati povračilnega napada, smo kmalu odšli nazaj na mesto zasede. vmes smo le dobili stik z našimi in nekako smo se skoordinirali za srečanje. čez nekaj minut so že prišli do nas in skupaj smo odšli nazaj proti postojanki. kjer je morda že sovražnik, a tudi mi smo številčnejši. vendar je postojanka samevala in vrnili smo se v FOB. kjer so nas organizatorji rahlo presenetili, saj so ponujali vodo proti plačilu (!?). tsunami je znorel (...), a se je hitro umiril. ghost ni hotel dolgo čakati v tej bazi in nam je kmalu ukazal premik proti glavni bazi. prišli smo do zapuščene barake, kjer nas je na križišču počakal ogenj. eni so šli po levi mimo barake in naprej v gozd, eni so vztrajali na cesti, kjer so kmalu dobili zadetek. tudi ko si prišel okoli barake, nisi bil varen. grofa je počistil povsem na čistini. malo mi je nakazal, kje naj bi se skrival nasprotnik, a ga nisem videl. vmes so za nami prihajale dodatne enote, a so se napačno odločile za napad po desni. tudi njih je posekal support. bila sta dva in bila sta v jarku, tako da sta bila lepo skrita. ghost se je odplazil naprej (počasi itak...), mevc senior je tudi počasi puzal na čistino, jaz pa sem od zadaj sicer opazil oba gverilca, a skozi grmovje nisem mogel storiti nič. čez nekaj minut so prišli še italijani in skupaj z njimi nam je končno uspelo nevtralizirati grožnjo. rusko. ata putin ne bo vesel
premaknili smo se naprej po cesti, kjer smo ozdravili zadete (akhm...) in naredili še skupinsko (gasilsko) fotko. vsi zdravi in spočiti (no ja) smo nadaljevali proti bazi. kjer so nas kakih 100 metrov pred glavnimi vrati spet počakali v zasedi. izmenjujemo si bbje in tudi tokrat na nasprotni strani nekateri čudežno odbijajo zadetke. kaj češ, je že tako. nekaj se nas loči, eni branimo levi bok, drugi desni dol po bregu. pred mano je kmalu zadet tsunami (tudi njemu ne priznavajo), potem snamejo primoža, ki je prišel v pomoč in nato še mene. po postaji kličemo pomoč (hudiča, v bazi je polno folka, tudi oklepnikov), a tale veriga poveljevanja (in odločanja) gre bolj počasi. medtem me pride iskat brkin in me odvleče do medica. gverila se umakne nazaj, čez nekaj minut pa pogumno pridirkajo po cesti okrepitve z oklepniki. well done, guys, well done. odidemo v bazo na zaslužen počitek. panamca povesta, da smo tudi danes naredili okoli 25 km. specialci. itak. pa dneva še konec ni
čas je za prigrizek in tsunami nam je priskrbel dodatne bone (ker so pomagali pri kronotu v sredo). najprej naročimo klasiko (pivo in klobasa), nato pa se gremo "afnat" in naročimo še zrezek, pa "golaž" in še kaj. prileže se. medtem ghost povpraša za nočno misijo. nekateri smo za, a za krajšo. ghost privoli. štart okoli 2000. (tsunami namigne, da normanu ni bilo ravno do nočne, ampak...če je večina za nočno, pač gremo). čas je hitro minil in ura se je bližala osmi uri. ghosta in njegovih treh še ni bilo na spregled in naredili smo backup plan. predlagal sem, da gremo lepo po cesti (res se mi ni dalo riniti po terenu brez luči...) povsem do nekdanje baze upornikov. kaka ura ali dve sprehoda in vmes poročamo bazi, kaj se dogaja. a malo čez osem le pride ghost. njegovi trije so obupali nad nočnim mrazom in ostali v hotelu. odšel je v hq po ukaze in kmalu pride z nalogo. ki se ni veliko razlikovala od našega prvotnega načrta. pripravili smo se, tokrat nas je bilo manj, saj so nekateri morali biti spočiti za odhod domov. osem nas je odšlo proti vratom, kjer je ghost hotel dobiti glavnega na vratih. a je naletel na enega frajerja in zapletla sta se v besedno vojno. niti ne vem, kaj sta sploh imela, a kmalu je prišel za nami in odšli smo po isti poti kot včeraj ponoči. kakih 100 metrov naprej v gozdu nas alfa ustavi. primož je pred nami zagledal cca 6 ljudi. čakali smo na njihov odziv. in ko tako sedimo, od zadaj pridejo še trije nemci. vsi z termo kamerami. primož jim pojasni situacijo, a ti trije ne vidijo nikogar pred nami. primož jim zatrdi, da so pred nekaj minutami še bili pred nami nasprotniki (verjetno) in niso mogli kar tako izginiti. kakorkoli...mi se pomaknemo naprej in skušamo flankati po desni, tisti trije pa odidejo na levo stran. počasi se premikamo in opazujemo noč pred sabo. iznenada se posvetijo tri ali štiri svetilke in noč presekajo traserji. no, mi se ne damo motiti in jim odgovorimo. proti nam prileti le nakaj bbjev, na tisti strani pa jih nekaj zakliče zadetek. nato mi prenehamo in se premaknemo naprej za naslednji manever. tam pa se začnejo dreti in klicati medica. ghost in primož, ki sta se med napadom skrila, sta odšla tja pogledat situacijo. no, baje smo enemu odbili del ušesa in je malo zakrvavel. skratka, nič resnega. a misijo smo prekinili in se odpravili nazaj proti bazi. dovolj krvi za eno noč, heh. na cesti pred bazo smo se ustavili in se poskrili v kritje, saj smo opazili premikanje pred nami. bili so task force. ki so baje iskali nasprotnika v gozdu. nekaj se je dejansko premikalo v hribu nad nami...a tudi primož ni uspel identificirati grožnje. z vozili so svetili v gozd, parkrat ustrelili v temo, a ni bilo efekta. nato smo iz smeri vasi zaslišali in zagledali neznane pojave. na klice o identifikaciji se niso odzvali in smo udarili po njih. takoj je bilo nekaj rdečih lučk in folk se je poskril v grmovju in od tam občasno ustrelil proti nam. brez nevarnosti sicer. vozila (predvsem luči in supporti v njih) so jih držala na varni razdalji. takrat je alfa sklenila, da ostane še malo v akciji, mi pa smo odšli nazaj v bazo. na počitek, morda prekmalu, a vseeno. tudi to noč so francozi in italijani na straži videli duhove in so parkrat zagnali alarm. brez kakih hujših posledic za nas, speče.
nedelja
nedelja je zadnji dan in kot vedno se pričakuje vsaj en glavni napad. na nas ali pa na gverilce. eni smo se pripravili in čakali na ukaze. ki naj bi jih dostavil ghost. in smo ga čakali...in čakali. no, panamska popolna ekipa se je le pojavila malo pred enajsto. na hitro je razložil situacijo in nas tiste, ki smo imeli še voljo do pokanje, odpeljal ven. alfa je tokrat ostala v bazi in se že začela pripravljati na odhod. mi smo odšli na travnik proti vasi, kjer smo naleteli na naše enote. nekaj minut so bili še na položaju, ko pa smo zagledali kontakte, so po hitrem postopku odšli proti bazi. in nas spet pustili same proti številčnejšim nasprotnikom. bili smo razdeljeni na dve enoti in tsunami se je po levi strani izognil neposrednim kontaktom. nas so zaprli iz dveh strani in počasi tolkli po nas. v nekaj minutah smo bili trije, štirje zadeti, nasprotnik pa se je umaknil proti bazi. tsunami je s svojo ekipo prihitel iz gozda in zavaroval okolico. medic nas je vse pozdravil, kmalu po ozdravitvi pa smo že zagledali nove napadalce. postopoma smo se umaknili nazaj in obenem vračali ogenj nazaj. v bazi smo se hitro reloadali in spet odšli v boj. pred bazo je bil že pravi direndaj...z ghostom smo odšli povsem po levi in skušali presekati glavni val napada. kmalu smo zapokali po nasprotniku, a glavnega napada ni bilo več. ostale so le še boja željne enote, ki so na posameznih odsekih držale položaje. malo smo si izmenjavali bbje brez kake posebno hude taktike. z juniorjem (mevc) sva se udeleležila še kratke akcije, kjer smo onesposobili tri gverilce, nato pa nama je zmanjkalo bbjev. odpravila sva se nazaj v bazo. velika večina igralcev je že pospravljala svoje šotore, le še tisti res zainteresirani so hodili nazaj v spopade. očala so bila še vedno obvezna oprema. lotili smo se pospravljanja šotora in opreme. kmalu je prišel še ghost z ekipo in se poslovil. izmenjali smo si darila (pivo akhm in se zmenili za boljši event drugo leto. če/ko se videmo/pridemo. alfa je odpotovala, kmalu za njima tudi volkova. jaz sem se pridružil vitezom, saj bi me mevc moral peljati do ljubljane in potem iti nazaj domov v velenje. vitezi so itak imeli prostor še za enega norca v kombiju, hehe. počasi smo imeli vso robo pripravljeno, začeli smo nalagati kombi in prikolico. okoli enih smo zapustili prizorišče in se za letos poslovili od terena. vtisi so bili bolj ali manj enotni; kot vedno je poveljevanje in organizacija bolj šepala in če ne bi bilo ghosta, bi se nam letos bolj slabo godilo (pač, bluzili bi po malo po svoje malo po komandi). no, z njegovim stilom se resda nis(m)o vsi strinjali, a vsaj imeli smo akcijo. je pa bila res dejansko kot real-sim in ne tisti airsoftovski mil-sim. a včasih človek potrebuje tudi tak pogled na vodenje in delovanje enote na terenu. na poti domov smo imeli še (za viteze) tradicionalne postanke in malo pred polnočjo smo prispeli v ljubljano.
+++ teren
++ vreme
++ vodenje pod taktirko ghosta
++ role playing (kot vedno vas
+++ družba
- organizacija
- priznavanje
adss: shreki
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
| 30 Apr 2018 21:13 |
  |
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
