| Avtor |
Sporočilo |
Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 warhead 2018, marec 2018 |
 |
tsunami me je povabil na event na madžarskem, warhead. ker že nekaj časa ni bilo konkretnega eventa, sem se strinjal in povabilo sprejel. plačal sem prijavnino 38 eur in (spominski) našitek in počakal na dan d. del ekipe je šel že v petek popoldan v izvidnico, glavnina (airsoft one) pa je iz ljubljane krenila malo čez polnoč. vreme je bilo ok, cesta dokaj prazna in brez večjih težav smo prispeli do tapolce. tja smo prišli malo čez štiri zjutraj, kjer je večina že mirno in sladko spala. z obvezno glasbeno spremljavo seveda. seba se je odločil, da bo vseeno prenočil v njegovi spalki, ostali trije smo se odločili za avto (no ja, ni ravno hotel s štirimi zvezdami). tiste tri urce do sedme zjutraj so hitro minile...malo tudi zaradi tega, ker ni bilo ravno toplo (zunaj). avto je bil še razmeroma topel...no, ampak, sveti trije kralji smo ostali kralji. se nismo igrali kralje in kraljice 
malo čez sedem se je parkirišče dogodka že začelo polniti (nekateri so šele prišli, eni pa so si razkošje kupili v bližnjih prenočiščih...). organizator je imel že organiziran krono in pa prijavni prostor. jaz sem se preoblekel in odšel na krono. kjer me je takoj zavrnil z previsokim fpsjem (416). fantje se grejo (upravičeno ali ne) ničelno toleranco in če piše 400 fps (velja tudi za podporce!), moraš imeti 400 (ali manj seveda). na žalost je tudi podporc od vitezov padel, ker pri nas (in še marsikje) je podporno orožje omejeno na 450 fps. skratka...ostali smo brez podporca, smrk. z upanjem, da bo sekundarna replika morda morda kaj manj močna, sem se z njo odpravil na ponoven test. vzel sem isti nabojnik in počil dva tri šuse skozi krono. in (začudeno) pogledal, da je bilo samo 340 fps. ok, kul, lahko bom igral, hehe. pozneje sem sicer razmišljal, da sem morda pokuril že vse 0.20 bbje in sem na testu streljal z mojimi 0.28 bbji. no ja, ne vem, dobil sem belo vezico in s tem potrdilo, da je vse ok...
nato je sledila še prijavnica, kjer sem dobil še spominski našitek, karto terena ter zapestnico, ki si jo moral nositi skozi celoten event. mi smo imeli dvodnevno "propustnico", bila pa je tudi samo enodnevna. baje so jih preverjali na terenu...ne vem, videli nismo nikogar. pa tudi krono naj bi baje preverjali na terenu. pa baje je tudi elvis še živ...baje.
po časovnici naj bi začeli nekje okoli 1000 oz. 1030. ker pa je bila takrat še dolga vrsta igralcev, ki so čakali na krono in prijavnico, se je seveda zadeva zavlekla. no, od lani se je število igralcev podvojilo (iz 200 na 400) in organizator se je malce uštel pri tej časovnici. ali pa je narobe zastavil vse skupaj...kakorkoli že, tam okoli 1100 so nas začeli klicat na zbor (ločeno za angleško in ločeno za madžarsko govoreče....turiste). ena deklina je splezala na imitacijo samohodne havbice in razložila pravila medicov (1 minuto te medic zdravi, 10 minut imaš bleedout, medic ima na voljo toliko oživljanj, kot je igralcev v ekipi, vsak posameznik pa ima na voljo dva življenja, ob tretjem zadetku greš na mash), pravila glede vozil (jup, tanki, gosenični transporterji in kolesni transporterji...) in ostala bolj ali manj pomembna pravila, ki so se jih zamislili organizatorji. okoli pol dvanajste je nekaj ameriške strani (nisem preverjal, ampak naj bi bili še rusi in pa plačanci...) skočilo na dva tanka, ostali pa smo vzeli pot pod noge ter odšli na konec sveta. ok, vsaj glede na karto sodeč...
v bazi smo počakali navodila, ki jih dobi vsaka skupina. jaz sem bil skupaj z vitezi in volkovi (callsign slovenian street). tsunami in tajnik sta odšla na brifing, mi pa smo se začasno zavalili v travo in opazovali vrvež na terenu. oba team-leaderja sta kmalu prišla nazaj z navodili. imeli smo na voljo tri in demokratično (in brez modric...) smo se odločili za najdaljšo verzijo. odpravili smo se nazaj po isti cesti, po kateri smo prišli in se malo pred enim križiščem skrili v grmičevje. kjer naj bi opazovali za nasprotniki...
kmalu smo jih zagledali, a smo bili precej razpotegnjeni in ko je prvi prišel že zelo blizu mene (bil sem povsem na lev skupaj z bilijem in kržotem), so naši šele začeli pokati. vse veselje me je v hipu minilo, ko sem pritisnil na sprožilec in se ni nič zgodilo...hitro sem preklopil na auto in še enkrat sprožil. malo je zarožljalo, nekaj bbjev je poletelo proti nasprotniku in ga kljub dejstvu, da je začudeno gledal in stal, kje smo, zgrešilo. še parkrat sem probal ustreliti, a na koncu je samo še rožljalo v notranjosti in žalostno sem zaklenil repliko ter dvignil belo zastavo. ne dobesedno. seveda, kmalu so me dobili in sem povlekel rdečo zastavo. tudi na moji levi so zadeli že kržota (ki je imel plinsko snajpo) in bilija. ostali na moji desni so se nekaj časa še upirali, potem pa je bila premoč prevelika in so nas povozili. vmes smo javili hq, da smo pod napadom in čez nekaj minut, ko smo se premaknili (bleedout) proti bazi, so prišle okrepitve. a so jih nato naši premagali, ne vem...verjamem pa, da jim je šlo vse po načrtu.
spet sprehod do baze. na nebu je bilo celo malo sonca in nas vsaj malo grelo (bilo je nekje okoli nule). ko smo prišli v bazo, smo imeli še nekaj časa do respawna (bil je na vsako uro). kratek predah za pijačo in jedačo ter podoživljanje preteklih trenutkov. kja in kje in kako se nam je zalomilo. mhm, po bitki smo (lahko) vsi generali
po respawnu sta poveljnika odšla po nove ukaze. spet gremo branit/napadat eno oddaljeno koto na drugi strani sveta. akhm, karte. in za tako dolgo pot je kot naročen tank, ki je (popravljen) čepel pred bazo. zbasali smo se nanj, počakali na prihod še drugega oklepnika in počasi odhrumeli novim dogodivščinam naproti. kmalu smo prišli do naših enot, ki so (verjetno) čakale na okrepitve. mi smo odšli še naprej po cesti, kjer naj bi bili skriti nasprotniki. game master (bili so na vseh vozilih zaradi varnosti) nam je zapovedal pripravljenost. na jasi smo se ustavili in poskakali iz oklepnika. nekaj kontaktov smo opazili na desni strani, a niso bili še nevarni. vseeno smo naredili varovanje, iz štaba pa je prišel ukaz za postavit šotor. ki bo služil namenu mobilnemu ammobox-u. šotor je bil postavljen v nekaj minutah, obenem pa je nasprotnik okrepil svoj napad. ker sem bil brez orožja, me je seba nastavil za medica. da bom vsaj koristen, hehe. in sem bil, medica so klicali iz vseh koncev. kmalu je začelo pokati po nas iz vseh smeri. obramba je vseeno zdržala in napad smo odbili. oklepnik je bil dobro zaklonišče in pa tudi dokaj visoka točka za boljši pregled nad dogajanjem. kar je izkoristil kržo in splezal nanj ter obvladoval okolico. in občasno pošiljal bbje med v grmovje skrite nasprotnike. no, visok položaj na tanku pa je tudi slabost. kar je tudi kržo občutil, ko je dobil en dobro merjen strel (ali pa lucky shot) v nogo. potegnil sem ga dol in ozdravil. iz štaba smo dobili nove ukaze. desno pred nami se nahajajo ena "vrata" v zidu in potrebno jih je zavarovati. vitezi so odšli po levi strani, volkovi in jaz pa po desni. pri vitezih je kmalu začelo pokati, mi pa smo tudi presenetili nekaj vojakov v grmovju. a nekaj jih je bilo vseeno precej "trdih" in proti taki "moči" nimaš pravega orožja. poudarek na pravega (khe). tajnik in še en volk sta v enega spraznila nekaj nabojnikov, pa je še vedno napredoval. na koncu smo kratko potegnili mi in počakali tistih deset minut. bilo je precej napetih (jeznih) deset minut. nato smo se odpravili proti mashu. kakih 100 metrov v gozdu je bilo zbranih še kakih 50 igralcev, prav tako mrtvih. tajnik je poklical štab, če je še kakšen mash v bližini. štab nas je poslal nekam v tri krasne in ko smo naredili slabih 10 metrov, so se tisti ostali čakajoči obrnili in krenili proti glavnemu mashu. khja, spogledali smo se in se obrnili ter krenili za njimi. večina menda več ve. vmes sem si naredil selfi shot (v pravem pomenu besede, hehe), saj sem hotel fantom pokazati, kako mi puška (ne) deluje in sem si iz neposredne bližine poslal bb v nogo. ja, tudi 340 fps presneto boli.
na mashu smo počakali na prihod še preostale ekipe. ni bilo treba dolgo čakati. tudi oni so imeli nekaj krepkih komentarjev čez nasprotno ekipo. več kot očitno je bilo, da kvantiteta (igralcev) še ni sinonim za kvaliteto (igranja). ampak...več kot prenesti komentarje nadrejenim nismo mogli narediti.
ura je bila že malo čez štiri (akcija traja do 1700) in čakali smo na zadnje ukaze. vse skupaj so nas poslali pregledat eno kemijsko tovarno (ali nekaj takega). no, kakega hudega odpora ni bilo in po nekaj kontaktih smo nadaljevali pot proti parkirišču. malo pred peto smo prispeli in se začeli pripravljati na večerjo. gasilec nam je pripravil izvrstno pojedino, ostali pa smo poskrbeli za super vzdušje. a kot pravi pridni otroci smo se spravili spat okoli osme ure. risanke sicer ni bilo, a jo tudi nismo pogrešali. smeha je bilo tudi brez risanke dovolj. folk se je zbasal v spalke in v avte in se pogreznil v relativno miren spanec. sosedje (balkanski) so namreč žurali še dolgo v noč. ostali igralci so se (pametno) odpravili domov (tisti, ki so prišli le za en dan) ali pa v bližnja prenočišča.
zbudili smo se v mrzlo jutro. eni smo hitro prišli iz mrzlih avtov (eni so jih proti jutru za kake pol ure prižgali, da so se malo ogreli) in se malce razmigali po parkirišču. spet so začeli prihajati igralci, enodnevni na prijavno klop in krono, ostali pa na zajtrke in preoblačenje. tudi mi smo se napravili in pojedli vsak svoj zajtrk. ter čaj. ali kavo. ali juho. ne, dunajca nisem videl. ali zavohal. ker je bil brifing najavljen na isto uro kot včeraj (ponoči se je zamenjala ura in je komu malo zmešala bioritem), smo imeli dolgo časa za priprave. ko se je končno začelo nekaj dogajati, smo ugotovili, da gre dejansko za loterijo. šele potem so verjetno naredili brifing za nove igralce. vmes smo izkoristili čas za slikanje na parkiranih tankih (sebi je nekje našel kao profi fotografa in naredil cel fotošuting z ekipo). idejo so skopirali še ostali in kmalu je bilo na oklepnikih polno ljudi. ki so se obnašali kot mali otroci, ki vidijo novo igračko, hehe. organizator je ta dan pripeljal tudi drona, ki nas je snemal iz vseh kotov. tudi neprespanih
tokrat smo imeli američani v posesti spodnji del karte (prejšnji dan zgornjega). naša enota je dobila ukaz, da gremo v izvidnico nedaleč proč. jaz sem dobil v posest kržotovo repliko (m4), tako da sem bil spet aktiven. hvala kržo skratka, odšli smo mimo zapuščenih stavb (nekatere so bile offgame) in se razporedili. nekdanja baza je verjetno gostila oklepno enoto (vsaj glede na tipe stavb ali infrastrukturo, ki je nakazovala na servisiranje vozil...) ali nekaj podobnega. le pripadnost nisem mogel določiti...ali je bila ruska ali madžarska. kmalu nas je iz bližnjega pokritega parkirišča pričakal ogenj in nas spravil v kritje med grmovje. kržo je ostal zadaj na cesti in nadzoroval položaj na levem boku. eden izmed naših je dokaj nespametno rinil čez zid in takoj pokasiral zadetek. pri vhodu nas je nasprotnik precej dobro pokrival in medic (volk) je kmalu šel v bazo po nova življenja. z dvema ali tremi svojimi. medtem smo mi že pospravili nekaj nasprotnikov znotraj stavb in koordinirali vpad v objekte. a nas je presenetil nasprotni snajper, ki je skozi luknjo v zidu pospravil naše hrbtno varovanje. našega snajperja. nato je v hrbet počil še mene in še enega volka v grmovju. ostali živi so bili višje na hribu in igralec se je pametno odločil, da ne tvega preveč in se je skril med zidove. kasneje je pospravil še nekaj naših, a ga je dokončno ustavil eden izmed volkov. ali se je uspel ozdraviti, nismo dognali. so imeli pa branilci dober sistem: na vsaki strani so bili branilci, za njimi pa sta se sprehajala medica. in skrbela za zdravje enote. je pa zadnji preživeli (ali zadeti) sporočil, da se je na teren pripeljal še en oklepnik z branilci. skratka, čakalo nas je presneto veliko branilcev ki pa so navkljub vsemu bili zelo kmalu na položaju (če so imeli isto bazo kot mi včeraj, so morali zelo zelo hitro priti na položaje)
po respawnu smo odšli po isti poti proti zgradbam. baza nam je obljubila pomoč oklepnika, ki pa je crknil. tipično rusko ane. no, čez nekaj minut so ga že oživeli (khm, ja rusko ane..) in je že odrdral proti nam. pri zgradbah smo naleteli na skrito enoto nasprotnikov. ki nas ni pričakovala na tej strani terena. mi pa njih ne. a prevzeli smo pobudo in z oklepnikom (polnim vojakov) smo jih uničili. ali vsaj pregnali. nadaljevali smo naprej po levi strani, ostale enote so se razporedile po desni strani (tam, kjer so nas prej popokali..). mi smo prečkali cesto in naredili zasedo. pa je prišel ukaz, da zavarujemo glavni vhod v zgradbo, ker naj bi prišla dva tanka polna vojakov. razporedili smo se po terenu in po zgradbah. malo pred nami smo dobili še mobilni ammo-box (reload na terenu, sicer samo v mashu). bilija smo z dimnimi bombami poslali v okelpnika, parkiranega pred vrati (oklepnik si lahko uničil/ustavil z dimno bombo/pirotehniko, če si jo vrgel pred njega). in tako smo čakali (in se dolgočasili) slabe pol ure. nekaterim čakanje ni bilo po volji in poveljnik nam je naročil, da pošljemo reckon enote pogledat, kaj se dogaja. poslali smo dve, vsako na svojo stran. leva patrulja ni opazila ničesar, desna pa je javila prihod nasprotnika. v daljavi se je dejansko slišalo grmenje motorjev (res zanimiva zvočna kulisa), ki so se počasi približevali. in tako sta se oba oklepnika dejansko prikazala iz grmovja, kjer je prvega ustavila dimna bomba, igralce na njih pa naš ogenj. presenečenje je bilo skoraj popolno, saj je na prvem tanku večina dvignila roke v znak zadetka. tudi na drugem ni bilo dosti slabše. a presenečenja je bilo konec (na njihovi strani). zato smo pa mi postali veliko bolj, saj je njhov medic med vsemi letečimi bbji lahkotno vlekel igralce na varno v kritje tanka. in ranjenih oziroma mrtvih je bilo vsako minuto manj. del ekipe se je skušal prebiti po desni strani, kjer jih je počakal bili in iz varnega kritja pospravil cel kup. dokler ni dobil silent kill-a. del nasprotnikov se je prebil nad ograjo in čez njo pošiljal bbje proti nam. nedoločeni osebek na drugi strani je bil prav pošteno izurjen v izmikanju bbjev, saj se je uspešno izmikal vsaj trem našim igralcem, ki so ga zasipali z bbji. medtem, ko je on veleuspešno zadeval naše. seveda so naši priznali zadetke. tam pa je vse tiho bilo. razen streljanja. skratka, med vsem tem dežjem bbjev po nasprotniku je bilo izredno malo zadetkov. dvomim, da smo bili mi tako utrujeni. odpor na vratih je bil strt in oklepnik, ki je bil še mobilen, je zavil v notranjost objekta skozi vrata. v naši bajtici, kjer smo imeli reload, je bil volk z dimno bombo in čakal na prihod oklepnika. jaz sem bil zunaj, a skrit za vrati. nekaj časa sem se še uspel skrivati in bolj ali manj neuspešno pošiljati bbje proti nasprotniku, nato pa je bilo tudi mojega kritja konec in sem dobil zadetek. tank se je že povsem približal naši hiški. za njim se je lepo počasi premikala tudi pehota in čakala na kontakte. v pravem trenutku se je pod tank zvalila dimna bomba in za nekaj sekund ovila tank v dim. game master je nekaj zavpil vozniku in oklepnik se je ustavil. videl sem dimno med gosenicami, ki je sicer gorela, a dima ni bilo. morda jo je tank povozil in s tem uničil reakcijo. skratka...game master je spet nekaj zavpil in tank se je odpeljal naprej. toliko o pravilih. v hiši je bilo nekaj naših še živih, ki so pospravili kakih nasprotnikov. nato pa so rusi obkolili objekt in vpadli ter postrelili vse v notranjosti. še eno pravilo, ki je bilo (večkrat) kršeno, je bilo to, da v objekt ali iz objekta streljaš le posamično. no, priznam, tudi iz naše strani je bilo nekaj kršitev. skratka...sovražnik je prodrl čisto do notranjosti zgradb in uničil večino enote. del agregatnega stanja, iz katerega so bili tanki, so se navzeli tudi (nekateri) nasprotni igralci. ja, lahko se igra tudi na ta način. a ni pretirano dobrodošel in sprejet z odobravanjem. ter pokvari vzdušje.
nazaj na mash. nekateri so ostali v bazi, saj so začeli počasi pospravljati opremo. nekaterim je crknila puška. dogovorili smo se, da nekako okoli petih odidemo proti domu. ura je bila okoli dveh in naslednja naloga je bila tudi naša zadnja. in tudi naslednja naloga je bila ponoven vpad na zavzeto območje. sprehodili smo se mimo zgradb in takoj iz objekta zavili v grmovje. čez kakih 100 metrov smo padli v zasedo, kjer so nas hitro potolkli. tsunamiju je crknila puška, večini je zelo hitro zmanjkalo streliva (omejitev je bila sicer 500 bbjev). jaz sem se še nekako splazil po bilija in ga privlekel do medica, nato pa me je že zadelo. kmalu je tudi bili dobil zadetek in skupaj sva odsedela tistih zadnjih 10 minut. in poslušala slovence, kako so se njihovi mrtvi lepo pogovarjali o naših lokacijah. ja, čas je bil za odhod do parkirišča. v slabih dveh urah smo pospravili vse skupaj, naložili prikolico in se odpeljali proti domu. in ja, kržo je imel vklopljeno najkrajšo pot v navigaciji ter nam pričaral dobro uro spoznavanja narave in družbe. hungary edition. priceless.
+++ teren
+ vreme
+++ vožnja z oklepniki
+ večerja
+++ ekipa (vitezi & volki)
- mraz
-- nepoštena igra na nasprotni strani
adss: shreki
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
| 26 Mar 2018 21:40 |
  |
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
