Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 Bloody Rock 7, maj 2017 |
 |
ah ja....mesec maj....mesec ljubezni....ptički se ženijo, ljudje se ženijo, se zaljubljajo (in obratno seveda), skratka...vse je lepo, veselo (in potem svizec zavije joint). med tiste zaljubljence spada tudi en majhen procent, še bolje promil (zaljubljenih) airsoft norcev, ki se veselijo krvavga kamna na kisovcu. že sedmo leto tokrat. in krvav madež se še vedno ni spral (ack...čistila tete violete baje očistijo vse madeže  sicer vreme zvečer ni ravno obetalo, a pero je očitno malo čarovnika in nam je zjutraj pričaral pretežno jasno nebo. jeeeeej (ples zahvale bomo odplesali drugič...) adss se je zbral v številnem...akhm, malo manj številnem...no, tako, prav veliko nas ni bilo...ajde no, trije smo bili prijavljeni in še zadnji dan nam je bučan zbolel. tako da sva bila z predsednikom edina, ki sva branila čast našega kluba. seveda pa sva imela tudi okrepitve, kikija in njegovega kompanjona. in seveda...brez klovnov ni popolnega dneva tokrat jimi in njegova boljša polovica (ne, ne govorim o puški...) ter gušterja iz ljubljane. oziroma, da se popravim, en gušter in en gušter z novimi hlačami. ja, tako...ta prava odprava zelenega zmaja...hm, dveh plavih in enega sivega
skratka...ob pol osmih (z malo akadamskih 15 minut zamude) smo se adss zbrali na lukovici, kjer je bil pit stop za tankanje (želodcev). nato smo okrepljeni z frišnim luftom (mimovozečih kamionov) nadaljevali proti izlakam in našemu cilju, dežniku. no, mareli po domače (človek mora napisati še pravilno slovensko, saj nikoli ne veš, če kdo slučajno ne pozna izraza, kaj je marela). klovni so bili že gor, mi smo prišli malo čez osem. seveda so bili gor že šusi in pa škorpijoni, ki so prišli en dan prej. in (za)spali ob uspavanki dežnih kapljic
no, ko smo se (končno) nehali objemati, polju...eeee...skratka, prenehali z izkazovanjem pripadnosti isti ljubezni (neeee...govorim o airsoftu, no), smo se preoblekli. tokrat smo bili vaščani (poljubne narodnosti), na drugi strani pa so bili še opfor in pa nato sile. mi smo bili bolj ali manj civilno oblečeni. nato je bil pač NukleArno Termično Okrepljen (oča strajn kot ponavadi vedno prinese domače igračke s seboj). ok...nato so bili v full camo, opfor pa je bil zgoraj enobarven, spodaj pa kamo. in da bi bili ja čimbolj različni (od vaščanov), so imeli še rdeče trakove. in ne, niso bili rdeči križ.
sledil je seveda še krono, nato pa je pero počasi, ampak res počasi (ker se daleč pride zbral igralce in nam naklonil nekaj besedic. na hitro o scenariju...nato in opfor se nimata rada (kako grdo), vaščani imajo itak vse radi (jaaaaaaa), ampak potem tudi nato in opfor nimata rada vaščanov (neeeeee), vendar se potem tudi nato in opfor zaljubita (jaaaaa), a ljubezen ne traja dolgo (neeeeee) in potem ima nato rad vaščane, pa opfor ma rad vaščane...skratka...vaščane imajo bolj ali manj vsi radi. in vsi jih sovražijo. tako nekako no. medic pravila standardna (vaščani občasno instant mash, občasno 15 minutni mash), 5 minut bleedout in 1 minuta podaljšanja (če se te igralec dotakne). medic te zdravi minuto. vaščani tokrat širimo ljubezen, iščemo ovce...(ljubezen je slepa), branimo svoj teren (ljubezen ne pozna meja), skratka, povsod nas bo dovolj. ko je bilo uradnega govora konec, smo se napotili proti naši bazi. ki je bila na želvaku. tam smo dobili prva navodila od GM. priti v kontakt z nato silami. ah ja, še dodaten trik za naše nasprotnike; če so nam visele dol....ja, no, replike seveda, smo bili kao miroljubni. a dej no? če so smo jih pa dvignili...replike ane, smo pa lahko streljali. in seveda so lahko takrat tudi ostali streljali po nas.
no, brez večjih težav smo prišli do nato baze. seveda smo jim ponudili ovce. ne, no, pomoč. in že čez nekaj minut je zapokalo po bazi. kiki, ki se je javil za medica, je imel polne roke dela. z zdravljenjem. izkazal se je tudi buco, ki je skakal po terenu in kikiju dostavljal sveže meso. hehe. cel spopad je trajal slabe pol ure, a opfor smo odbili. že takoj pri prvih strelih je bilo slišati skoraj istočasno preklinjanje našega predsednika in pa predsednika klovnov. ni bilo treba veliko ugibati...obema je crknila puška. ok, zobniki. ali nekaj podobnega. napotila sta se v varno območje servisne delavnice (postaja žičnice) in tam skoraj dve uri ugotavljala, kaj in kako. nato sta si od nekje sposodila replike in nadaljevala spopad. seveda sta vso živčnost, jezo in frustracije na terenu sprostila iz sebe.
potem smo odšli nazaj v našo bazo. po nove ukaze. po našem odhodu je ata strajn preveril, če senzorji na golovcu zaznavajo potresne sunke. ena skala si je zaželela bližnjega stika z njegovim hrbtom. skala je preživela, senzorji niso baje zaznali nič, ata strajn pa je imel rahlo do pretežno boleč hrbet skozi cel dan (ženine roke baje vse pozdravijo...). pa se vrnimo k airsoftu. če smo prejle sklepali prijateljstvo z nato silami, smo jih sedaj z opforjem. in smo šli pomagat opforju. seveda ni treba razlagati, da smo s tem naredili večjo zmedo med vojaki. ampak, vojna je hudič. dobro napisan scenarij pa tudi, hehe. skratka, natovce smo družno pregnali iz meje vasice in našega ozemlja. ko je naš del presenečenja uspel, smo se spet zavlekli v našo želvo in prejeli nova navodila, katera stran je na vrsti za druženje. počasi so nasprotniki imeli teh ljubezenskih zdrah (trojček je baje ok...) in so nas odslej vedno imeli z enim očesom na muhi. in z enim prstom na sprožilcu. pametno polde, pametno. med vsem tem izbiranjem najboljše vojske za čuvanje/iskanje ovc smo seveda morali čuvati tudi naše meje. da jih ne bi vojaki obeh strani preveč izrabljali za svoje manevre. odvračanje je bilo bolj ali manj verbalno, včasih pa smo vojakom v hrbet nasuli točo bbjev. za verbalno odvračanje smo se morali na hitro naučiti dialekt vaščanov iz pretežno muslimanskih pokrajin, a mislim, da nam je šlo precej dobro. če ne drugega, so se vojaki od smeha pobrali drugam. tudi to je uspeh.
gušter iz klovnov (brez novih hlač) je opforju med našimi akcijami naredil lepo presenečenje. kot dober vaščan (v iskanju svoje ljubljene ovce) je prišel v njihovo bazo zaprost za eno cigareto. seveda so ga vsi lepo sprejeli, objemali so se na dolgo in široko in trepljali po ramah. le da jih je gušter z drugačnimi nameni trepljal po ramah, hehehe. za nagrado je sicer dobil pozdravček na čelo in pa živčne opforjevce, ko so ga zagledali v bližini. ja, slava je težka stvar, vsi te hočejo dobiti...
zvesti svoji vlogi (muslimanskih) vaščanov se je bilo treba tistemu zgoraj vsaj enkrat zahvaliti v molitvi. da bi nam naklonil še kako zmago. in pa manj izgubljenih ovc. zavlekli smo se v bunker, čez palec nekako ocenili smer vzhoda in nekaj minut matrali kolena (shreki je kot dežurni kronist/paparaco moral zabeležiti ta zgodovinski dogodek. pa še stara kolena pa to...) bližnji zvočnik nam je pričaral mošejo in dežurnega jesiharja (za razlago glej: http://razvezanijezik.org/?page=vpiti+kot+jesihar) na njej. tako da tistih nekaj "a lah sam mal" upam, da nam je pomagalo še pri kaki (mini) vojaški zmagi v igri. tudi psihološki efekt je pomemben.
nekajkrat se je scenarij rahlo "spremenil", saj so fantje prehitevali dogodke. tako so nam bucota prehitro ugrabili. reševati smo ga morali malo prej, kot je bilo načrtovano. jimi se je kot eden izmed poveljnikov vasi nekaj trudil okoli pusota (10 pirov je bilo premalo), pa tudi mene kot (bradato) nevesto za 12 pirov ni uspel zamenjati za bucota. niti povabilo na poroko v vas (zastonj pijača....brez alkohola hehehe) ga ni prepričala v menjavo. ovce mu potem sploh nismo ponudili (morda bi ga kakšen 30-kilski krap prepričal
izigravanje obeh strani skozi celo igro je pomenilo, da bomo na koncu dobili milo za žajfo. in proti četrti uri je pero sporočil veselo novico, da sta se obe strani končno zaljubili in udarili po nas, ubogih, nebogljenih, izgubljenih ovac iščočih vaščanih. le kaj smo jim naredili...resnično ne vem. najprej je bilo sicer mišljeno, da bi bili skupaj z nato vojsko v obrambi, a take sreče nismo imeli (jup, zihr bi morali če enkrat zmoliti) zavlekli smo se v želvaka in naredili varovanje. namesto masha si ob zadetku šel direkt v nebesa...eeee....na čevape in pir. taka je bila prva verzija. druga verzija je bila rahlo spremenjena, a je bilo prepozno, saj je večina zadetih že srečno odšla v nebesa...
ob vsem pokanju, dimu različnih barv (in vonjev) so nam vojaki vrnili zajebavanje skozi cel dan. enim je bilo dano dobiti en samcat (srečen in točen) zadetek-kot recimo dolly, ki je dobila lep pozdravček direkt v čelo-drugi pa so imeli manj sreče. čeprav je tako, da zelenje na terenu močno oteži točno merjenje in zadevanje, je bilo slišati nekaj kletvic glede priznavanja. tako pač je, ko leti vsepovsod naokoli, težko oceniš, kaj se dogaja. tudi ocenjevanje razdalj je bilo včasih malce zmotno (po pravilih pod 10 metrov single only ali sekundarna replika) in so rafali zelo na blizu rešetali skozi vejevje. ampak...vojna je hudič. in v vojni (in ljubezni) pa je vse dovoljeno. baje.
sledil je še drug najlepši trenutek (oziroma več njih) dneva-večerjaaaaa. kot vedno, super čevapi, hladno pivo. najboljša kombinacija za dobro in veselo družbo. ter lačno in žejno, če smo malenkostni. veselje je rahlo skalilo dejstvo, da se je jimijev fotoaparat začasno izgubil nekje na terenu. in da ga več iskalnih akcij še ni našlo. ampak...kdor čaka, dočaka. tudi fotoaparat. ki ga bo morda prinesla izgubljena ovca. nikoli ne veš, kje te čaka sreča. ali ljubezen.
krvavi kamen še vedno ni izgubil svoje barve. vsako leto je boljši. kar pa je zasluga tako organizatorjev kot pa udeležencev. in take kombinacije si seveda želimo še naprej.
+++ teren
++ vreme
++ scenarij
++ fair play
++ pripadnice lepšega spola med igralci
++ večerja
adss: sipa, shreki (+ pridružena kiki in ....)
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
