Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 operation chernobyl, hrvaška - november 2016 |
 |
kako že pravijo? da je treba negovati dobre prijateljske odnose z (dobrimi) ljudmi? jup, se strinjam...pa sem se prijateljsko pridružil društvu vitezi iz postojne, ki so se v mesecu novembru odpravljali proti hrvaški. seveda sem se s sebo (tsunami) poprej malo pogovoril, da vidim, kaj lahko pričakujem in česa ne. no, poleg veliko zajebancije in pijače ni bilo prostora za še kaj drugega  ma človek pač ne more biti razočaran med primorci, oštja. in tako se je dan odhoda bližal, logistične zahteve so se spreminjale iz dneva v dan, število udeležencev pa tudi. in na koncu smo se odločili (itak) za moj airsoft 4, z menoj pa grejo še trije vitezi. sveti trije kralji, hehe. ne, saj ne...sveti trije norčki pač. in prišla je sobota, dan d. tisti zgoraj nam je hotel nekaj dopovedati, pa ga nismo slišali. zaradi neprestanega močnega deževja očitno. no, vesoljske poplave nismo dočakali, konec koncev pa jo tudi nismo hoteli čakati. čakala nas je velika dogodivščina in nismo je hoteli zamuditi...
malo čez štiri popoldne smo krenili proti bjelovarju. načrt je bil, da večer prespimo dol in se zjutraj čili in spočiti (akhm...) pripravimo na event. razen neprestanega deževanja na poti nismo imeli težav. navigacija je delovala skoraj perfektno (ja, hrvaške ceste ji enkrat niso bile ravno znane...) in malo čez osem smo se parkirali pred kulturni dom v vasi šandrovac (cca 30 minut vzhodneje od raja...eee...bjelovarja). dom je deloval bolj kot ne prazno. z razlogom, vsi so bili seveda v deset minut oddaljenem lokalu. nič, gasa nazaj v bar orka, kjer smo vztrajali tam do polnoči. eni bolj, drugi manj trezno. družba je bila zakon, osebno pa bi rekel, da je bilo skoraj vse mularija (20 do 25 let). seba (pa še kdo ane...) pa bi rekel, da je bilo hudičevo težko gledat to mlado meso....
ko smo se z glavnino pripeljali nazaj v dom, smo razpakirali spalke in postelje ter se počasi pripravili na (pričakovao kratek) spanec. z boštijem sva obesila zastavo društva (žal samo vitezov...adss zastava je lepo nekje na varnem jaz in drago sva se spravila v horizontalo, seba in bošti pa sta šla še malo poklepetat z drugimi pred vhod doma. okoli enih zjutraj sta se privlekla nazaj in se še onadva spravila spat. dvorana se je počasi umirila in smejanje je počasi potihnilo. vse glasneje pa je postalo smrčanje in (občasno) prdenje, nekdo si je čas (s)krajšal z travco ter celi dvorani pričaral tisti high feeling. no ja, skoraj vsem. čakala nas je mirna noč
in tako je okoli treh zjutraj bošti nenadoma sklenil, da gre k sosednjim hasom (bili so zgoraj na odru) malo markirat naše ozemlje. po štengah je še prilezel, markiral nekaj spalk, nato pa z velikim truščem (ja, 100 kilc naredi nekaj hrupa) na neznan način telebnil na tla. na srečo je bilo nekaj junakov nočne kronike še budnih in so ga pravočasno opazili in nas obvestili. bošti si je prebil arkado in izgubil (modrostni ravno ne...) zob, tako da je bilo malce krvi okoli njega. a panike ni bilo, organizator je hitro poklical rešilce, mi smo pa ta čas poskrbeli, da se je kri malce ustavila. ko so reševalci prišli, so ga naložili v avto, seba je šel z njim, midva z organizatorjem pa za njimi. tam smo ga prepustili osebju bolnice, ki je naredilo nekaj preiskav in ugotovilo še počeno lobanjo na temenu. skratka, ostal je v bolnici na opazovanju, mi trije pa smo šli najprej na en frišen burek, nato pa nazaj v dom. na spanje smo seveda pozabili, dom in dvorišče je bil že poln igralcev, ki so bili že oblečeni in pripravljeni za igro. zbor in sama igra se je odvijala kakih deset minut proč v drugi vasi. s sebo sva naredila hiter brifing o stanju našega nočnega borca, nato pa se počasi pripravila za event.
ko smo se pripeljali na zbor, je bilo na parkirišču že poštena gneča. organizator je pričakoval okoli 200 ljudi in na hitro bi ocenil, da jih je bilo mogoče malo manj. a vseeno, vrgli smo nase postapokaliptične cunje (scenarij se je dogajal v obdobju jedrske zime in roparji, naša stran, je imela dress-code nekako v tem smislu), eni malo bolj primerni, drugi malo manj. a to je recimo čar interpretacije in improvizacije pravil
malo čez deset nas je organizator zbral in nam na hitro predstavil scenarij. roparji moramo najprej najti 4 igle (?) z geigerjevim števcem. nadaljna navodila dobijo poveljniki (naša stran "kao" ni imela uradnega poveljnika...) na terenu po pmr zvezi. mash je na 15 minut, medicov in bleed-outa ni. skratka, ko si zadet - direkt na mash. na srečo smo imeli mi dva. nato smo se odpravili proti naši bazi. sam teren je bil velik cca 1,5 x 1.5 km. za tako število igralcev skorajda premajhen (kasneje sicer tega ni bilo videti...). na obeh straneh ga je zapiral večji breg/nasip, v sredini pa je bilo več zgradb zapuščene tovarne opeke. sam teren je bil večinoma položen, a je bilo veliko vode in blata. kako se je to obneslo ponoči (scenarij naj bi trajal do 1900), ne vem. no, v bazi smo počakali na uraden začetek in nato krenili proti čuvarjem. prvi napad smo naredili na jasi, ok, pa še kake tri druge napade tudi na istem območju. na prvi pogled je zgledalo vse skupaj kot ena majhna pozicijska vojna. nekaj časa smo mi potisnili naprej, nekaj časa so nas oni potisnili nazaj, a je nekako v treh urah pokanja prva linija obrambe (manjši objekt) naposled le padel. okoli enih smo mi trije sklenili, da imamo dovolj in da gremo pogledat v bolnico. zahvalili smo se organizatorju (juraju) za pomoč, nato pa odšli proti avtu in se preoblekli v bolj moderne cunje. za bolj moderne čase. čez pol ure smo bili že pri našem pacijentu, ki je užival v družbi lepih medicinskih sester. razen popolne amnezije na nočni dogodek je bilo z njim vse ok. ostal bo še dan ali dva, nato pa pride ponj brat. skratka...konec dober, vse dobro.
mi trije smo nadaljevali pot domov, tokrat smo imeli lepo vreme (ja, še tisti zgoraj nas je malo razveselil z občasnim sončkom). v mraku smo prispeli na brdo, zmetali boštijeve torbe v stanovanje in (hitro, hihi) odšli proti domu. vikend paket na hrvaškem se je zaključil rahlo drugače, kot smo upali. a vseeno, bila je avantura. ki jo bo treba ponoviti. a ne nujno z istim scenarijem
+ vreme
+ teren
+ scenarij (točne ocene ne morem dati, ker nismo ostali do konca)
- nekaj terminatorjev pri nasprotnikih (osebno nisem videl nikogar)
- meja terena (trak) je bila (zame osebno) preveč blizu civilnih objektov
adss: shreki
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
