| Avtor |
Sporočilo |
Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 haloween party by has, raketna - oktober 2016 |
 |
hasovci so nas povabili na airsoft haloween party. tista zabava je bila verjetno mišljena za na koncu, saj so začetek akcije nastavili na drugo uro. konec pokanja (in klanja zombijev  pa so (uradno) napovedali za deveto uro. potem pa booooooyaaaaaa, meso uporni...eeee.zombi...eeee.....kobasice. no, sej se ve, kaj to pomeni, hihihihi. sprva je vse kazalo, da nas bo frki videl 8 komadov (dva do tri ssovci in 5 klovnov...), no, na koncu se je število zmanjšalo na še vedno veliko....enega samega, shrekija. no, sem si rekel, da zombijev še nisem imel priložnost srečati, pač grem in naredim, kar se da narediti. in je vzel bridko sabljo, zapregel osla in odkorakal novim dogodivščinam naproti...
vreme je bilo super, avtocesta dokaj prazna in malo čez 1300 sem bil že na parkirišču raketne. nekaj avtov je bilo že tam. v gužvi celega tedna sem sicer pozabil povedati frkiju, na kateri strani bomo, a nas je avtomatično postavil na vojaško stran. no, ko sem mu povedal o novem številčnem stanju, se mu je rahlo ustavilo srce a je takoj (verjetno) malce popravil scenarij. ja, 5-6 ljudi lahko marsikaj spremeni v scenariju. počasi se nas je nabralo dokončno število igralcev in frki si nas je dovolil nagovoriti...
bili smo razdeljeni na vojaško in uporniško stran. hasovci so si razdelili vlogo zombijev (pa tako lepi so zgledali...hmmm). vojska mora po terenu (bolj ali manj v bližnji okolici hangarja) poiskati 5 ammobox-ev, da lahko prižge generator za razsvetljavo. zombiji se svetlobe izogibajo, pridejo pa na plan šele po sedmi uri. uporniki so pač uporniki, uporniško se upirajo vojski, da bi brez napora našla tistih svojih 5 zabojev. naj bi bili postavljeni okoli po terenu in na jasah. eee...naj bi. no, brez napora vendarle ni šlo (ja, tudi uporniki so malce krivi za to...), škatle so bile kar malce skrite. medic te je zdravil eno minuto, bleedout pa je bil na 5 minut. enkrat si bil lahko pozdravljen, naslednjič si moral direkt na mash (določen od poveljnika). in tam počakati na respawn. ki je bil vsakih 20 minut.
skratka, vd poveljnik vitezov nas je ob dveh povedel proti hangarju. tam smo se razdelili na dve ekipi, alfa in bravo (alfa 1-dti, alfa 2-legija aks, bravo 1-blisk). jaz sem se pridružil enoti bravo. za sporazumevanje smo se odločili za številko 15 (vsota), bili pa smo na drugem kanalu pmr. številka se je kasneje izkazala za, hm, malce težjo uganko....bravo enota je krenila na sever (glede na karto) in v smeri urnega kazalca, alfa pa so se odločili v smeri juga.
krenili smo po bregu navzdol in kmalu prišli na cesto. zavili smo desno proti smeri devil's pass-a. a teren je še vedno prepreden z podrtimi drevesi in ni več tako (enostavno) prepoznaven. ali pa sem le premalo tukaj, da bi ga (s)poznal no, znašli smo se nižje na cesti (pod prelazom) in počasi krenili v smeri prelaza. sproti smo iskali škatle (vsaj na tistih lokacijah, ki bi ustrezale pojmu jasa). ko sem prilezel na vrh enega hribčka in se je pred menoj odprla jasa, sem iz višine pokasiral rafal. ostali so se poskrili za drevesi in skalami. vodja in medic (pohvalno, bilo je dekle!) sta me hotela potegniti nazaj, a so uporniki lepo nadzirali teren od zgoraj. še nekaj dolgih rafalov in oba sta bila zadeta. ostali so se bolj ali manj poskrili za drevesi in iskali nasprotnika. moj bleedout se je iztekel in krenil sem proti mashu. tega smo določili na zahodni strani hangarja. odkorakal sem po cesti nazaj in nekje na pol poti sem se odločil zaviti navzgor, proti hangarju. eh, vata mistejka tu mejka. po petih minutah sem bil po nogah ves od trnja, naredil pa sem nekaj metrov pa sem si mislil, preko trnjev se gre do zvezd (kot so radi pravili rimljani-a nikoli niso bili na tem terenu in kar rinil naprej. no, po desetih minutah nisem bil prav daleč (zamudil sem že prvi respawn) in se le odločil priti do boljšega terena. potem sem se le nekako privlekel gor do masha (kjer so bili že vsi iz bravo enote).
ko smo oživeli, smo se odločili iti po cesti proti parkirišču in obenem pregledati jase na levi strani ceste. na prvem odcepu smo zavili levo in nadaljevali proti jasi. ko je point prišel na čistino, je fasal bb. enota je skočila na obe strani v kritje in poslali nekaj bbjev nasprotniku. iz grmovja se je zaslišalo glasen "8". po nekaj sekundah tišine sem se nazaj zadrl "7" in v odgovor je prišel nazaj "friendly". naleteli smo na alfo 2. medic je vmes pozdravil zadetega, nato pa smo skupaj nadaljevali proti novi lokaciji, hudičevem prelazu. vizl (vodja alfa 2) je trojico bravota poslal za vabo povsem na levi bok, mi pa smo krenili naravnost proti prelazu. trojka se nam je kmalu izgubila, mi pa smo brez težav prišli do gozda. vmes smo po radiu slišali, da je baza napadena. obrnili smo se, poklicali še tiste tri in zavarovali jaso. počakali smo, da je napad minil, nato pa odkorakali proti bazi. kjer je bilo že vse mirno, vseeno pa smo postavili varovanje na bolj izpostavljene kotičke. vitezov, ki so ves čas čuvali bazo, le ni bilo dovolj.
nato smo dobili ukaz, da vse enote krenejo proti hudičevem prelazu. le enota bravo je odšla ravno v kontra smer. nisem niti povprašal, kakšne ukaze so dobili, po radiu pa se tudi niso oglasili. no, z alfo 2 smo brez težav prišli do terena pod prelazom. na vrhu prelaza smo zagledali alfo 1, za njim pa še upornike, ki nas niso še videli (vsaj alfo2 in mene v kotanji pod prelazom). alfo 1 pa so zagledali in odprli ogenj. zgoraj se je začel boj, mi pa smo spodaj opazovali premikanje nasprotnika. po radiu nas je poveljnik obvestil, da nam prihajajo v pomoč hasovci (ne, še niso bili zombiji). poveljnik je bil sedaj tsunami, ki je prišel po četrti uri. tisti dve minuti do prihoda hasovcev sta se malce razvlekli, no, medtem smo še vedno opazovali premikanje v skalad nad nami. kmalu pa je iz smeri parkirišča prišla pomoč in med skalami smo zagledali črne puloverje hasovcev. z vizlom sva skočila na cesto in skušala zadeti skrita dva nasprotnika med skalami. medtem so se hasovci že približali na fire range in po nama odprli ogenj. drugi člani so se začeli dreti po radiu, naj poveljnik baze pove hasovcem, da smo mi dol na cesti friendly enota. tudi glasne številke za šifro, ki so jih klicali navzgor po skalah, niso pomagale. resnici na ljubo, verjetno tega hasovci niso niti vedeli...
naju je medic medtem v kritju grmovja pozdravil, poveljnik pa je tudi že sporočil frekvenco radia (376175), na kateri so bili hasovci. in smo rešili situacijo, da ne bi bilo še več prijateljskega ognja. skupaj smo nato potisnili nasprotnika nazaj. vmes smo tudi že našli peto škatlo. na vrhu smo nazaj grede spet padli v zasedo in alfa2 je enega zadela. a so bili premiki nasprotnika preveč "znani" in začeli smo se dreti našo kodo. itak, enota bravo se je (končno) pojavila in se nam pridružila. medic je pozdravil zadetega, nato pa smo pohiteli proti bazi. dva alfovca s kovčkom in jaz smo šli bolj po desni strani, ostali so odšli v smeri ceste. malo pred bazo smo padli v boj. nekaj upornikov se je skrivalo (in napadalo) v hribu desno od hangarja. na desni sem zagledal dva upornika in oba pospravil. nato sem skočil v grmovje, saj je začelo leteti iz leve strani, iz smeri hangarja. eeeej...friendly?!?!?! začeli smo se dreti cifre, pa ni nič pomagalo. alfa2 je pozval vse zadete v hribu, da naj pridejo na cesto v izogib novim zadetkom. trije so prišli dol, eden se je še skrival v notranjosti. po drugi (desni) strani sta prišla še druga dva alfovca2 in malo je manjkalo, da se nismo med sabo popokali. kmalu smo izbezali še zadnjega iz hriba. k meni je prilezel še en alfovec in po nama se je spet vsula toča bbjev iz smeri baze. klicanje šifre (spet) ni pomagalo. njega so zadeli, jaz sem bil bolj skrit. videl sem tipa nekaj metrov pred mano in mu poslal poln magazin bbjev. a skozi grmovje ni prišlo nič...na cesti se je alfa2 spet začela dreti in klicati šifro in končno je alfa1 videla, da smo na isti strani. matematika nam očitno ni ravno v ponos. vsaj na airsosftu ne
postavili smo vseh pet škatel v krog okoli generatorja in začeli postavljati "steber" z lučjo. velika večina se je medtem odločila oditi do avtov zamenjat svoje magazine z tistimi, ki "ubijajo" zombije. začelo se je pospešeno temniti in zombiji bodo kmalu prilezli iz svojih lukenj...tudi jaz sem se šel preobleči v malce bolj toplo oblekco. tracerjev pač nimam, za posvetiti naokoli sem pa dober, khe khe
ko sem bil spet pripravljen (psihično seveda , je bila vmes že prekomanda. na d-day hribu je bilo potrebno zavzeti bunker do sedme ure. z poveljnikom in alfo2 (ki se je tudi ravno pripravila na nočni boj) smo odkorakali proti bunkerju. na cesti smo že srečali preostalo vojsko, ki je čakala komando. tsunami nas je nagnal proti bunkerju (no, glih jurišali nismo čez skale in grmovje...) v soju nasprotnikovih baterij in žvižgajoče sirene. na slepo smo trosili bbje v prostor pred nami in upali, da bomo kaj zadeli. upanje pač umre zadnje, še prej pa nekaj nasprotnikov, hehe. traserji so bili prepovedani do sedme ure, zato pa (vsaj na tem eventu) nisi moral posvetiti, preden si ustrelil. midva še z enim alfovcem sva bila na desni strani in počasi pripravljala napad v smeri bunkerja. proti nama je iz smeri bunkerja poletela bakla, ki je seveda nekaj časa dobro osvetlila prostor okoli nje. nato pa povzročila manjši požar, ki smo ga nato vsi bližnji hitro pogasili. no, ne ravno najbolj pametna poteza obrambe (dan je bil sončen, trava pa suha). trenutke gašenja sta obe strani izkoristili za pomik na začetno (bolj ali manj) pozicijo in čez pet minut je bila ponovna akcija. tokrat sem ostal bolj v sredini in se počasi premikal skozi travo. občasno sem posvetil proti bunkerju, a bbji niso leteli v smeri luči. vsaj večinoma ne. a me je rafal na slepo vseeno zadel. vklopil sem rdečo lučko in počakal, če je kakšen medic v bližini. imel sem srečo - alfa2 je bila blizu, njihov medic me je ozdravil in skupaj z nekaj člani alfe1 smo se prebijali proti bunkerju. na levi strani so ostali vojaki poskrbeli, da je bunker padel (še pred sedmo) in zmaga je bila naša. odšli smo proti bazi, saj se bo tam začela prava akcija. notesnik, ki je bil menda ključen v boju proti zombijem (ne vem, kakšen namen je imel), je ostal nekje na terenu in ga nismo našli...
na hangarju smo postavili luč, ki je svetila v desno stran gozda. na beton nad hangarjem smo postavili še eno manjšo lučko, ki je lepo osvetljevala prostor pred hangarjem. alfa1 je na levi strani parkirišča postavila nekaj svetlečih palčk, a te niso bile dovolj, da bi videli prihod nasprotnikov. in zombijev. naredili smo krožno varovanje. enota bravo je medtem zapustila prizorišče. ne vem, zakaj. mogoče so se ustrašili zombijev. in/ali teme. mi pa smo čakali. ni bilo dolgo, ko smo po cesti zaslišali piskanje in godrnjanje. in pokanje vej v gozdu. oujeeee, bejbi, paaarti taaaaaaaajm
zombiji si moral ustreliti samo z traserjem, če si ga osvetlil, si ga (ne nujno) upočasnil. zombiji so se najprej drli in godrnjali pred hangarjem, kjer smo jih popokali in pregnali nazaj. in so šli naokoli, od zadaj. vmes so prišli tudi uporniki in nam skušali zavzeti generator. no ja, tudi zombiji so imeli ta cilj. počasi so zombiji pridobili na hitrosti (svež primorski vetrič očitno zdravilno deluje na določene osebke...) in parkrat se je zombi znašel tik pred tabo in skočil nate. če se te je zombi dotaknil, si bil "zadet", če te je uspel objeti (mi se mamo radi, radi, raaa....shut up, carl!!!!), si šel takoj na mash. nekajkrat sem bil prav blizu bližnjega srečanje tretje vrste. ko je prilomastil do mene, sem ga le osvetlil in se drl zombi, zombi...da so ga alfa1 pospravili s traserjem. tukaj moram seveda poudariti, da so vsi uporabljali traserje, vendar je tehnika osvetljevanja bbjev zelo različna...od magazinov, do hopupov, dušilcev z različno mero uspeha. in očitno so tukaj vsi imeli tako tehniko, da je bil šele drug ali tretji bb "res" traser, torej svetleč. tako da malo pomirim nekatere "jezne" zombije, ko jih je zadel prvi nesvetleči bb. drugače so bili zombiji prav "prijazni"...najprej je godrnjal okoli tebe, ko si ga osvetlil, je (včasih) zastal. in ko je dobil zadetek, je godrnjaje zavpil hit in se počasi odmajal v drugo smer. in tam probal priti do svežega (usranega mesa...
a vsega dobrega (in tudi strašnega) je enkrat konec. bazo smo obranili pred zombiji in uporniki. vonjave mrtvega in usranega mesa ter dim žvižgavcev so se polegli v jasno noč, zmagovalci in poraženci pa smo odšli na večerjo. zasluženo in na predvsem toplo. ker če si bil bolj ali pri miru, te je primorska sapica kar ohladila. še nekaj ur, pa bi bilo tudi med nami par zombijev, hehe.
+++ scenarij
+++ vreme
++ teren
++ večerja
++ zombiji
++ fair play
- rahla nespametnost pri metanju "pirotehnike" pri nasprotni strani
- (ne)pričakovano zmanjšanje števila udeležencev na naši strani
adss: shreki
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
| 30 Okt 2016 20:41 |
  |
 |
cico
desetnik
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 21:16
Prispevkov: 52
|
|
| |
|
kuuuulsko.
_________________
I have a bad feeling about this.
To a New Yorker like you, a hero is some type of weird sandwich, not some nut who takes on three Tigers.
Dieu ne pas pour le gros battalions, mais pour sequi teront le meilleur. |
|
| 04 Nov 2016 20:08 |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
