Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 Apokalipsa 3, september 2016 |
 |
po krajši pavzi (lansko leto je zaradi vzornega sodelovanja z vojsko seveda odpadla, khe) je skupina odin shield končno postavila stvari na svoje mesto in nova epizoda v seriji apokalips je pred nami. tokrat so se odločili za teren na mačkovcu, kar je novost, saj ta teren ni ravno pogost v airsoft sceni. in, kot se je pokazalo kasneje, se je odlično izkazal...
pri nas se je malce zapletlo, saj je marty poslal povabilo predsedniku, ta je zelo verjetno zgrešil zadevo (predsednik pač veliko dela, kajne...), ko pa je marty zadevo objavil nekaj dni pred dogodkom še na fejs, sem moral na hitro urgirati. marti mi je poslal scenarij, jaz pa sem povprašal naše in klovne, če ma kdo čas. od naših se je javil cic, od klovnov pa se je naknadno javil kobra (ostali pa so žal že imeli delo ali druge obveznosti...). v soboto zgodaj zjutraj je airsoft 4 odpeljal proti tržiču in podljubelju, nato pa proti bohinski beli. igra se je začela ob pol osmih, vsi pa smo morali biti tam pred sedmo, saj je most bil kasneje že v in-game in zamudniki bi pokvarili igro. no, na srečo ni bilo zamudnikov (nekateri so prišli že dan prej prespat...). brez težav smo prišli na parkirišče (levo od glavnega strelišča), se razpakirali in preoblekli, pozdravili z ostalimi airsoftarji (pač, običaj je običaj hehe) in si navlekli bojne cunje in opremo. nato sem šel nas tri prijavit in dobili smo zelene trakove (shrekiju paše zelena 
potem je sledil sprehod do vasi, kjer je marti na hitro razložil zadevo glede današnjega dne...v prvi apokalipsi (crngrob) so se tri strani pokale za hrano in vodo in dobrine. v drugi (poček) so se pokale za teren in od treh sta ostali samo še dve strani, v tretji pa preostali dve spet iščeta nov teren (itak, za hrano, vodo in dobrine). tukaj pa so sedaj še (ne)mirni vaščani, ki niti najmanj ne želijo dveh vojsk na svojem terenu. in se začnejo pogajanja...
modri in zeleni smo se premaknili na drugo stran mosta in poslali vsak po dva poslanca....eee...pogajalca na drugo stran, k vaščanom. in kot se v takih primerih zelo pogosto dogaja, so kmetje zajeli pogajalce in odločno pokazali sredinec v našo smer. no, sredinca nisem videl, sem pa začutil tri bbje, ki so mi prileteli v hrbet. začelo se je masovno steljanje na mostu in okoli in polovica nas je takoj padla. na srečo smo imeli mash (mobilni) takoj zraven in smo se oživeli. mash je bil na vsake pol ure (ali če se organizator odloči drugače , zanj pa je skrbel odinovec s kovčkom, ki seveda ni smel pasti v roke drugim. kovček, ne odinovec (ta je pogrešljivo blago, hihi)
ko je bila večina spet pozdravljenih, smo organizirali drugi val napada čez most. ta je ob podpori dežja bbjev iz naše strani uspel in prebili smo se na drugo stran. vendar še zdaleč ni bilo konec. sovražnik / rdeča enota (ki so čuvali vaščane) so bili razkropljeni po vsej vasi in grmovju in se niso dali mirno pregnati. pa vendar, počasi smo zadeli vse, ki se niso umaknili v varno. vas in vaščani so bili rešeni. naredili smo regroup sredi vasi in počakali na ranjene, da so se pozdravili. nato je prišel ukaz, da gremo po naše pogajalce na strelišče. in smo šli. na srečo ni bilo sovražnikov in vse štiri smo varno pripeljali nazaj v vas. vaščani so bili sicer dokaj antimilitantno razpoloženi, a za primerno plačilo/stimulacijo/pomoč so (itak) spremenili razpoloženje. tako je del ekipe zelenih (alfa team smo bili mi trije, 3 cadovci in še dva..., beta pa akl in s odpeljal kmete na polja obdelovat zemljo. ostali so bili v obrambi vasi. midva s cicom (in še en cadovec) sva nato pospremila dva kmeta posadit koruzo na polje. polje je bilo precej daleč...na markerju 300 na strelišču. sicer smo bili povsod izven dometa replik, a trije smo bili povsem na čistini. plus kmeta, ki sta prav po kmečko počasi sadila tiste tri storže torej, stvar je bila posajena, odhod nazaj proti vasi. spet je bilo potrebno biti pozoren na sovražnika, zato smo raje pohiteli. no, razen kmetov, ki sta se prav po kmečko vlekla...
kmetje so nam dajali vodo in hrano (in srebro...???), brez katere ne moreš živeti. logično. no, če ti teh dve stvari zmanjka, umreš. logično. eeee...ne, znoriš. no, ko znoriš, pa narediš kako bedarijo ali dve. in se je zgodilo, da nas je kak zelenec / modri razstrelil/postrelil. ker se mu je pač zmešalo
tega dela scenarija glede vode in hrane (in kdaj ti ju zmanjka) sicer nisem dobro razumel. in na koncu je bila tudi ena fora glede vsega tega, tako da...prljave igre, vsekakor.
s cicom sva kasneje dobila še eno nalogo, lokalnega šamana alias doktorja sva morala pospremit med iskanjem rožic (aha, ja, rožic...) za svoje zvarke. doktorja je pospremila še njegova (čedna) asistentka. po suhi strugi smo šli kakih 100 metrov naprej, v smeri strelišča in doktor je medtem nabiral njegove rožice. ko je rekel, da jih ima dovolj, smo se obrnili in pohiteli nazaj v vas. za nagrado smo dobili cegu (heh, denar/dobrine...?) in pa dozo za instant oživljanje. le-to lahko poješ, ko si zadet in se takoj oživiš. seveda, če te vidijo in zadanejo med "božjim oživljanjem", greš po desetminutnem bleed-outu lepo na mash. in te doze si lahko nasprotniku vzel, ko si ga zadel. ampak, glede na to "super poživilo", bi lahko okus bil vseeno boljši, hehe.
nato smo spet dobili ukaze in sledil je premik proti strelišču. po levi strani suhe struge. tokrat so nam dali v spremstvo še lokalnega električarja, ki naj bi baje znal zamenjati žarnico v vasi. edino baje (akhm). no, in ta majstr nas je tokrat peljal postavit radijsko anteno (do tedaj smo delovali brez pmr postaj, vse strani). samo upali smo, da se ne bo javil za priklop te antene
ko smo se počasi prebijali po levi strani, so modri na drugi strani strelišča prešli v napad. pomanjkanje hrane in vode človeka spravi v norost, vam rečem. ali pa jim pač preprosto nismo bili (več) všeč. skratka, prljave igre. modri so odšli na skrajni zgornji rob strelišča in na levo, naša glavnina pa je lepo hitro stekla čez sprednji del strelišča v hrib. z anteno seveda. taktična fora je uspela, mrtvih je bilo sorazmerno malo, misija je uspela. jaz pa še eden zelenec sva medtem te hitre taktične premike spremljala že skoraj v prvih bojnih vrstah z modrimi. odločila sva se, da ne bi glih napadla deset modrih, ki so se nama bližali in sva izbrala taktični premik do naših (kjerkoli so že bili). izbrala sva premik pod hribom, kjer pa naju je snel rdečkar. pri sebi sem imel super poživilo, a ker naju je rdečkar (pa še kdo iz gozda) spremljal, ga nisem uporabil. tako da, poživilo je šlo k rdečim...
ko je minilo deset minut, sva odšla našim zelencem naproti. ker drugam kot pa v hrib niso mogli (na levi modri, na desni pa rdeči), sva šla še midva direktno v hrib. in po slabih petih minutah sopihanja sva naletela na sprednjo obrambo zelenih. mash je bil še malce višje. čas za počitek. vmes so naši že postavili radijsko anteno in pmr postaje so začele delovati (četudi smo imeli mi anteno, je scenarij predvideval, da jo lahko postavi katerakoli stran). zeleni smo imeli kanal 2, na katerem pa smo imeli še nekaj avstrijskih pametnjakovičev in eno blejsko frajlo, ki so občasno skakali v pogovor.
ko je bilo zdravljenje za zadete končano, smo z novimi ukazi prešli v dolino. razdelili smo se na dve ekipi, ena je šla po levi strani, druga po desni. na poti do vasi smo čakali na nasprotnika, a ga ni bilo. videti. čutiti. in spet smo prišli do vasi, kjer so nas nekateri vaščani že od daleč odganjali. še posebej en črno/srebrnolas višjerasli kmetavzar....
ukazi pa prihajajo in vojska jih mora (no...) ubogati. tokrat smo morali najti čoln (ki smo ga prej na poti na mash že videli). tokrat smo imeli še spremstvo kombija (ki sicer po moje ni bil prav aktiven...). kombi si sicer lahko uničil le z zoljo, bbji mu niso škodovali (saj fizično ne, o psiihičnih poškodbah lastnika pa bi se dalo debatirati, hihi). tam nekje okoli prvega vzpona smo naleteli na upor in vodja (marko) nas je štiri zjagal na desni flank. kombi je obstal (nisem videl zolj) in se kasneje vrnil. počasi smo se plazili po bregu, ko je mimo naju s pointom prižvižgal bb. jup, snajper nekje pred nami. samo še najti ga je treba. point se je opogumil in stopil še nekaj korakov naprej. in takoj kasiral bb. še z enim s8 članom sva poslala nekaj rafalov skozi grmovje pred nama, a se nasprotnik ni izdal. no, istočasno so seveda naši zgoraj po cesti že potiskali naprej in javila sva jim, da sva midva na desni spodaj in da imava še en kontakt pred nama. čez nekaj minut pokanja se pred nama iz grmovja splazi zadet nasprotnik. domnevno najin snajper. na levi sem opazil premikanje in ko sem tistega zadel, se je obrnil in mi pokazal zelen trak. ah, friendly. istočasno se je tudi ogenj obrnil proti nama in spodnjega so zadeli. pa sva vpila zeleni in friendly, a ni pomagalo. no, potem je vse potihnilo in čez nekaj minut sem se splazil na vrh brega in na parkirišče. tam je bilo že vse polno zelenih (z rdečo rutko...). skratka, čolna nismo uspeli najti, verjetno ga je specialna enota modrih alias jehove priče odnesla tja pod babji zob na varno sledil je čas za počitek in zdravljenje.
na parkirišču se je znašel (ne vem od kod-morda ga je kaka naša enota našla nekje na terenu) tudi mortar (minomet, glede na moje vojaško znanje, kao vzhodni kaliber, 82mm. ali pa nato, 81mm...nisem imel metra, khm). seveda, prišel je ukaz, da se mortar odnese na položaj. in kot je to že običajno, položaj je nekje visoko v oblakih oziroma malce nižje (blejski grad smo imeli v isti višini shreki se je opogumil (bedak in vzel na ramo tistih nekaj kilc pleha in ga odvlekel v breg. križev pot se je končal še višje (in bolj strmo) kot pa položaj radijske antene, na koncu mi je marko pomagal tistih nekaj metrov do vrha. jelen je vmes tudi vneto "hvalil" položaj mortarja in če bi imel tisti trenutek zraven sebe osebo, ki je izbrala ta kotiček, bi se ji verjetno zelooooo zahvalil. z doooolgim rafalom...
ampak, sedaj smo bili mi ta glavni frajerji na vasi...imeli smo ta orenk ror, hehehe. marko in klemen (recimo mu koordinator ognja...) sta uskladila želje in cilj prvega napada. in po nekajminutni izmenjavi mnenj med markom, klemenom in tistim spodaj smo končno ustrelili. granata je letela, letela, letela in POK. zadetek. bravo. odnesla je še pol naših zraven. baje so se usrali od strahu. naši. čez nekaj minut uživanja v lepem razgledu je sledila naslednja granata (oziroma mina, če se že gremo mil-sim...). tudi tokrat lep let (ocena sodnikov 9.6, brez vetra...) in spet močan pok v dolini. popoln zadetek. v prazno. malce nas je bilo že sram, zato je marko odredil povratek nazaj. morda bi tisti spodaj prišli na razgovor in rekli kakšno o merjenju in podobnih stvareh...pustili smo klemena zgoraj pri minometu (načeloma bi ga lahko uporabili tudi nasprotniki...če bi se jim seveda dalo riniti tja gor), mi pa smo se hitro spravili dol s hriba. nekje nad belo hišo smo (spet skoraj vsi zeleni združeni) naleteli na mash rdečih. marko je hitro organiziral napad in zasuli smo rdeče, da je bilo takoj vse rdeče. od rutk seveda. mash uničen, rdeči so se morali umakniti na drug položaj. mi smo nadaljevali proti vasi. tam smo naleteli na plave in po nekaj minutah smo jih potisnili nazaj po suhi strugi. sledilo je nekaj minut počitka, zatem pa smo že zagledali približevanje kombija (poln rdečih) in modrih iz smeri parkirišča. umaknili smo se v grmovje levo od mosta in od tam sklenili držati obrambo. del enote se je odcepil na desno in skušal modre flenkati po desni. v vasi se je medtem tudi zgodil (miselni) preobrat. vaščani so imeli očitno vsega dovolj in so prijeli za orožje. seveda ne vile in grablje. vendar so očitno imeli čudna očala, saj so napadli samo zelene, ne pa ostalih. kot sem že rekel, prljave igre...
začelo je pokati (od bomb), se kaditi (od bomb)-čeprav bi rekel, da so vaščani pokadili nekaj čudnega-in bbji so leteli naokoli kot za stavo. kombi je medtem počasi peljal proti parkirišču in naš cilj je bil, da ga ustavimo. del ekipe pri mostu je bil že zadet (ob tistem času je prišlo tudi do ukaza, da ni več masha...), vaščani so bili situaciji primerno nagrajeni (hehe), desni bok pa je zaman skušal ustaviti kombi, ki je v dimu počasi izginjal iz bojnega polja. tokrat nam ni uspelo. sledil je seveda povratek do avtov, kjer smo se v miru preoblekli. bolj pogumni so se vrgli še v savo (free shower), nato pa smo se vrnili v vas na požirek ali dva hladnega. in pa odličen golaž. odini so na koncu naredili še mini foto-shooting (ah ja, profi snemalna ekipa še ni razlog, da boste izgledali kot profiči, fantje
marty je imel še poslovilni govor, ki ga pa žal nismo dočakali. mogoče nekateri tudi ne, vsaj trezni ne (hihi). sledil je odhod domov; vidimo se v naslednji apokalipsi...
+++ teren
++ vreme
++ scenarij
+ mine presenečenja
+ "domače živali" v vasi
+ fair play
+ futr
- pokvarjene minometne mine (zadaneš vse drugo kot pa cilj
adss: shreki, cico
klovni: cobra
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
