Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 Božičkov spopad, Raketna - december 2016 |
 |
pred iztekom leta je na sporedu še zadnji event, tradicionalni božičkov lov oziroma spopad na raketni. v duhu prihajajočega dobrega moža (najprej enega uvoženega in nato še enega domačega) se slovenski (in še kdo) airsoftarji zberemo in odigramo eno ali dve igri. bolj za šalo kot zares, saj smo zakamuflirani v tradicionalno maskirno obleko božička & dedka mraza. ok, lažem...maskirna je samo kapa 
torej...moji esesovci že po defaultu skoraj vsi praznujejo novo leto, klovni zbirajo denar za novoletne žurke z nočnimi (nad)urami...in shreki se je spet sam samcat podal proti postojni z upanjem, da se ga bo usmililo kakšno društvo in ga vzelo kot kanonfutr...
nedelja je bila lepa, sončna in obetal se je čudovit dan. ok...skozi ljubljansko kotlino se človek skoraj premisli o tistem čudovitem dnevu a ga razmere na vrhu vrhniškega klanca spet spravijo v dobro voljo. sonček in jasno nebo. v postojni človeka delo na glavni cesti spet spravi v rahlo nejevoljo in v iskanju bližnjic po mestu ti lahko pomaga le pravi prijatelj, ki ti pošlje sms: "sledi tablam". le kaj bi mi brez takih kolegov, ane seba
malo čez deset sem že na terenu, parkirišče je že polno avtomobilov, folka je veliko, prijavljenih je preko 80 ljudi. nekateri se še pripravljajo, drugi so že v bojni opremi in čakajo na začetek. tu vidiš plave kape, tam zelene, spet drugje rdeče. šel sem se prijavit, kjer me je že pričakal seba (tsunami) in me lepo "prijavil" pod viteze. dobil sem rdečo kapico (jeeee, božiček sem), karto terena z pravili, eno raketo in pa listek za nagradno igro (cifra 0217). nato sem se šel še jaz pripravit za spopad.
glavni organizator (hijene) nas je okoli 1030 postrojil in nam na hitro zdeklamiral današnji potek igre. božički (rdeče kape) in pa dedki mrazi (plave kape) lovijo po terenu dele padlih raket in jih morajo čimprej sestaviti (ali vsaj pred nasprotnikom) in nato izstreliti. na voljo so trije deli rakete. poleg nas so na terenu še zelene kapice (grinchi), ki se pač taktično prilagajajo situaciji in se pridružijo zdaj eni zdaj drugi ekipi (seveda, tista ki ima več vodke/whiskija na terenu je še nekaj dobrot, ki jih božiček/dedek mraz lahko podelita ekipi. bleed out traja 5 minut, reši pa te lahko vsak, ki ima zdravilno kapljico pri sebi in ti da piti. seveda si tega tako vesel, da se moraš zavrteti okoli svoje osi in zavpiti "živ" od veselja. ne, zdravilna kapljica NI imela nič alkohola, osebno potrjujem hm, ali pa so bile vse preostale flaške "kontaminirane". mash smo imeli vsak na svojem koncu, mi v bajtici levo pod hangarjam (na levi cesti), modri pa na drugem koncu, nekje pri hamburger hillu. še nekaj pravil je bilo napisanih, a človek je že star inu pozabi...po zboru smo odšli vsak na svoj mash in počakali na začetek igre.
ob enajstih nas je božiček zjagal na teren (seveda se je kot priden mož tudi sam pridružil svoji čredi jeleno...eeee...varnostnikov, hehe) in nas napotil na koordinate nekje okoli hudečevega prelaza. malo pred parkiriščem se je nekdo spomnil, da gremo lahko po bližnjici (čez hangar...) in smo zavili levo v gozd. kjer pa smo hitro naleteli na odpor modrih, ki so vandrali tam naokrog. vitezi (še brkin in pa hidrant...ee...viski..eeee...hidra) smo se držali skupaj in smo bolj ali manj čuvali hrbet ljubiteljem kokakole. no, shrekija se daleč vidi in je hitro pokasiral bb. rutica gor in gremo čakat na zdravilno flaško. vmes se je poveljstvo rdečih spomnilo, da ta prvenstvena smer napada ne bo ravno pravilna in je povleklo nazaj sile. ali pa jih je vsaj poskusilo, saj smo bili rdeči razkropljeni že po celem terenu. malo redu je skušal vnesti med nas še tsunami, ki se je drl naokoli kot v.d. poveljnika, a je kmalu povsem obupal. no, pa tudi zdravje mu ni dopuščalo, če smo pošteni. božiček je malo pred iztekom bleedouta končno le našel tisto flaško in mi jo dal. požirek, vrtljaj in že sem bil živ. juhej. gremo naprej v akcijo. stat na cesto. stat malo preč od ceste. krožno varovat božička. ki skače malo sem malo tja. ma alora...akcija no. poveljnik je počasi le zbobnal skupaj vse jelene...no, božičke in tokrat poskusil drugo smer. no, lepo smo šli kar po cesti in malo pred hangarjem zavili desno po cesti proti prelazu. kjer smo se spet vsi razkropili in malo po domače šli iskat plave. zelene. ali pa pač dele rakete. in našli plave, ki so zapokali po nas. mi trije smo se držali bolj levega boka in smo počasi napredovali skozi grmovje. za skalo sva z brkinom spravila na tla enega plavega, ki sem ga nato pospravil. poprej sem morda naredil rahlo nedovoljen strel (v očeh drugih...) saj je zgledal kot blindfire. a ni bil...ves čas sem videl, kam streljam, le puško sem dvignil rahlo višje (a ne nad višino glave). skratka...(če bi bil general, bi rekel da mi bo sodila zgodovina
spopad se je počasi končal in gozd je bil poln rdečih kapic. treba je bilo čuvati položaj in božiček nam je prinesel darila. piškotke in pijačo. kar smo morali popiti in pojesti. ker kao ne smemo prej v akcijo. kao. no, nekaj minut počitka. sam sem naredil nekaj posnetkov in ravno ko sem pospravil telefon, sem dobil šus v hrbet. hidra(nt) je bil pozoren in poslal modremu rafal. tudi brkin ga je opazil in skupaj sta ga pospravila...
nekaj minut kasneje se po terenu lepo mirno prikaže zelena kapa in mirno koraka mimo vseh božičkov. ki ga le gledajo in si mislijo svoje. tudi brkin ga pusti mimo, saj grinch ne kaže nobene zlobe in sovraštva. povsem mirno in spokojno brkinu da silent kill, ki poln presenečenja celo izdavi zadet, a mu je takoj žal. seveda ga hidra(nt) nato maščuje, a tudi za ta manever je zbiral nekaj časa...ma kolega ni več kolega, ko ima druge barve kapo
spet smo se selili po terenu. poveljniki so nas jagali naokrog, kot da nimajo ravno preveč pojma, kaj bi sploh radi. ampak...vojska gre, kamor ukažejo. in sledil je še eden izmed napadov. najprej so nas na cesti malce ovirali, a smo odbili in premagali nasprotnika. sledil je pohod na hudičev prelaz. od spodaj. božički so se porazgubili na terenu, mi trije smo bili na levem boku. iskali smo najboljše kritje in obenem najboljši način, da kaj vidimo. in ustrelimo. od zadaj je bilo prazno, le eden rdeč je prišel v bližino in čakal. brkin in hidra(nt) sta se lotila polnjenja, ko je najprej dobil šus v hrbet brkin. nato jaz in nato še hidra. pogledali smo nazaj in tisti rdeči se je nagajivo zasmejal in iz žepa povlekel modro čepico in rekel le "infiltracija". od kdaj pa je to dovoljeno...? (brkin je bil rahlo do pretežno jezen, a sem ga miril, da je to vse le igra...) seveda nismo vedeli, a na tej točki smo oboji dobili možnost nasprotnikove kape in modri so bili prvi. lažni božiček je v miru popokal v hrbet še nekaj naših, tudi našega glavnega božička. a preden so plavi pogruntali, kaj bi z "plenom" sploh lahko počeli, je javil bleedout in se odpravil na mash. kamor smo se kmalu odpravili tudi mi trije.
sledil je spet pohod proti prelazu. eni so očitno zelo uživali med tistimi skalami. del enote se je že izgubil, mi smo sledili tistim pred nami in v popolnem miru smo zavzeli vrh prelaza. sledil je radijski pogovor (veze so na naši strani delovale zelo zmedeno...no, vsaj jaz sem imel tak feeling), kjer so nam preostali božički povedali, da se akcija nadaljuje pri dveh stolpih (blizu parkirišča). hitro smo se zbrali in odhiteli po cesti navzdol. sicer pa, če si bil pozoren, si lahko takoj vedel, kje je akcija. samo poslušal si pokanje petard in/ali raket. tam, kjer ga je bilo slišati največ, tam je bila akcija. običajno. saj so vsi metali petarde in rakete, kot da jim gre za (pravo) življenje. no, ko smo bili na parkirišču, smo že slišali (in videli) plave. nato je eden izmed božičkov naredil "resno" napako in je že med avtomobili (safe zone) ustrelil na plave kape. namesto da bi naredili krog okoli njih. seveda je bila takoj pričakovana (jezna) reakcija s strani plavih in je zapokalo po nas. in ko se je za nami pojavilo na poti čez parkirišče še cca 20 božičkov, je bilo konec veselja. eni so streljali na plave, ki seveda niso pričakovali napada iz smeri varne cone. tudi hidra je dobil pozdrav od minimija iz neposredne bližine. nisem hotel prilivati na jezo modrih, potegnil sem nas na cesto, kjer smo počakali, da se folk pomiri in pogovori. pred nami so se v grmovju še kar pokali, a so se kmalu umirili. sledila je polurna (nenačrtovana) pavza. no, na koncu smo se zmenili, da gremo na hangar, kjer postavimo raketo in jo branimo. do 1610. ko je uradno konec. če plavi podrejo raketo, so zmagali.
odpravili smo se proti hangarju. na vrhu smo zagledali enega zalenca, a nismo vedeli, ali so sedaj naši zavezniki ali ne. ker pa je streljal proti rdečim, smo sklepali, da niso naši zavezniki. pod grebenom smo zagledali še enega in vsi trije smo merili nanj. hidra ga je vprašal, če smo skupaj. v odgovor je dobil ne in še nekaj bbjev. ki pa niso zadeli. dobil je rafal nazaj in karto do masha...
hangar je bil že pod obleganjem. napadi so sledili iz smeri ceste, po nas so tolkli izza betonskih kock, pritiskali so od zadaj...skratka, bilo je pestro. flaške so kar po luftu letele od enega ranjenega do drugega. poleg bbjev so po luftu letele še petarde in (zablodele) rakete. hidra se nama je izgubil nekje pod hangarjem, brkin in jaz sva čuvala levi breg. nekaj plavih je prodrlo do brkina in so ga tudi zadeli. jaz sem poslal rafal dol proti cesti, a nisem zadel. pomaknil sem se povsem na levo, kjer sem skušal imeti večji pregled nad dogajanjem. a je tisti plavi medtem že prišel v boljši položaj in me snel. ker sem porabil že skoraj vse bbje, sem se lotil streljanja posnetkov z telefonom. obramba rdečih se je vedno bolj krčila na območje pod hangarjem. ura se je bližala 1610 in napadi so se stopnjevali. tisto zadnjo minuto so plavi prodrli na plato, kjer je stala raketa in jo podrli. obenem je frki razglasil konec igre. recimo, da je bilo fair play in ni zmagal nihče. ne dedek mraz in ne božiček sledilo je seveda še pričakovano slavje nad (ne)zmago in nebo nad hangarjem (in akhm, tudi kakšno grmovje po tleh...) se je obarvalo od rdečih, zelenih in rumenih pokov raket ter petard. ja, veselje otrok je neizmerno
ko je bolj ali manj zmanjkalo igračk, smo se odpravili proti avtom. sledilo je preoblačenje in pa nato čakanje na nagradno igro. ker seveda večerja še ni bila pripravljena, hehe. tretja nagrada je bila red dot (0243), druga nagrada nahrbtnik (0244), prva pa pištola na co2. in zmagovalna številka? 0217
počakali smo še na večernji hot dog, še malo obudili spomine na prejšne ure, nato pa se odpravili vsak v svoj konec. na toplo. ker po terenu je zavel tisti zoprni primorski hladen vetrič, ki te premrazi do kosti. ane, hydra
+++ vreme
++ teren
++ scenarij
++ fair play
+ nagradna igra
- streljanje iz varne cone (napaka rdečih)
- morda preveč zagreto pokanje raket na razmeroma nevarnem območju (suha trava in podrastje...)
adss: shreki
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
