Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 opfor emerald ocean - julij 2016 |
 |
z enoletno pavzo je letos na spored spet prišel (težko pričakovani) opfor, organiziran s strani dti. shreki se je takoj prijavil, ker enkrat na leto pa "moraš" biti na počku. no, ne nujno na dtijevih spopadih...a če ni drugega (hehehe). sipa in bučan sta do konca upala in molila...no, bog (beri šef) tokrat ni imel posluha za molitve. pa tudi nad darovi (device na oltarju...) očitno ni bil navdušen. ne, ne, saj ne...oltarja ni bilo  akhm...torej, prišla je sobota, ko sem se malo čez šest spravil z vso opremo v airsoft one in počasi odbrzel proti počku. otvoritveni dan je bil sicer v petek, a ker se akcija dejansko začne v soboto, bi bil prihod v petek bolj kot ne neracionalno dejanje. ah, še nikoli v življenju se nisem bolj zmotil....en majhen (ali velik) minus za vse skupaj. več v nadaljevanju. če že gledam na denar...
prijave so se začele ob pol osmih. prišel sem tja nekaj minut prej. takoj za mano se je privlekel na parkirišče še goba (plus en s8-tomi). odločili smo se, da pogledamo, kje imamo našo bazo. z avti smo se odpeljali po ne ravno primerni cesti (za airsoft one) na lokacijo hq federalne vojske. okoli šotora smo zagledali že znane face iz skupine enota, pa cad-e, osad-e in še nekaj neznanih fac / skupin...v neposredni bližini šotora ni bilo nekako primernega prostora za naše šotore (prihajali so še štirje s , pa smo nekako "prigoljufali" naš spalni kotiček malce izven baze. organizatorji so se malce nejevoljno sprijaznili z našo odločitvijo, a prostora za 6 šotorov ne najdeš tako hitro. seveda na relativno ravni podlagi in ne sredi grmovja ali na prevelikem klancu. in, kot smo videli pozneje, pretila je tudi nevarnost min. tistih, človeških
no, robo smo iz avta zložili na zelenico in potem odpeljali avte na varno na parkirišče pod mlečnim hribom. sledila je obvezna prijava. za nagrado si dobil karto, našitek in tri listke za pijačo. sokec. nič jedače. spljoh. ok, bila je v petek (aaaaa). rahel do pretežen šok. nič čevapov v nedeljo. smrk. no, nazaj grede sva z tomijem našla še njegove izgubljence in skupaj smo prišli na mesto prenočevanja. postavili smo šotore (in jih še enkrat malce relocirali, ker so organizatorji zatrjevali, da nasprotnik ne ve za našo lokacijo in da nas ne smejo videti....). ah ja, če gospod gljivić ne bi seveda vsem povedal, kje smo. bolj kot ne natančno
počasi se je bližala deseta ura, uraden začetek spopada. sončna uprava je poskrbela za super (vroče) vreme, tako da smo ves čas iskali senco. z nekajminutno zamudo se je začel briefing. skratka, nič kaj resnično novega...mi smo vojska, mi smo bog i batina. treba je najti shiskebab, hm, ne...shenekajbab...ne, tudi to ne bo...albisheenobabo...uh, ja, torej....alshabab in ga pokončati. zbrisati iz obličja zemlje. ok, počka. ali pa oni nas. eee...kaj?
tudi kar se tiče medicov, ni bilo veliko spremembe od zadnjega opforja. vsak dobi tri kartončke z opisi poškodb in en povoj, medic dobi medic karto (in kasneje še injekcijo). ko si zadet in če te v roku petih minut (desetih, če te vojak stabilizira) dobi medic, mu pokažeš kartonček. on na podlagi barve izbere enako barvo na svojem kartonu in te "diagnosticira". drugače imaš za nagrado obisk baze. seveda z nagradnim izhodom vsako polno uro.
kot že enkrat prej, so tudi letos za bonus privlekli na teren dva hummerja in dva valuka. za prevoz. krompirja (če se nisi dobro držal in takoj navlekel čelade...). tukaj bi rekel hvala (včasih preveč) kritizirani slovenski vojski. za tisti pravi feeling na terenu...
no, s8, goba (akl), cad, aks in jest smo bili skupina alfa. (akhm, itak ane naša prva naloga je bila varovanje križišč. cad in aks so šli z avti čuvat cesto, mi pa smo se odpravili na bližnji hrib, kjer smo imeli lep pregled nad dogajanjem. spodaj na cesti je kmalu prišlo do pokanja. vendar so očitno nekateri pri poslušanju in branju pravil očitno sedeli na ušesih...vozilo se uniči, če ga v vidnem polju (recimo do 100 metrov) ustaviš, ga pomeriš z zoljo in pomahaš z zastavico. to sporočiš gm, ki nato "izloči" vozilo. no, nasprotnik je nekajrat šel malo naprej, pa malo nazaj...da je malce preizkušal živčke vojske, heh. klic v hq je menda rešil zadevo. no, zgoraj na hribu ni bilo težav. razen z vročino. v izvidnici na vrhu je bil najprej lefty, midva z majkom sva bila v delni senci. nato sem leftija zamenjal na položaju, majk in lefty pa sta se premaknila višje navzgor in levo od mene. prišlo je opozorilo, da se nam bliža nasprotnik. doli na cesti smo že imeli vizualni kontakt, pa tudi po hribu navzgor so prodirali. lefty se je spustil v kontakt z njimi, pa tudi majk se mu je pridružil. sam sem ostal gori na straži in se počutil super važnega, ker sam čuvam cel fop seveda je veselje trajalo bolj malo časa, saj se je del nasprotnikov doli na cesti odcepil in nam počasi prišel za hrbet. pekoč zadetek v vrat je potrdil domnevo. tudi moja dva kamerada so pospravili...no, če bi bili vsi trije še zgoraj, bi morda kakega nasprotnika zadeli...
izlet na mash in čakanje na polno uro. ko smo bili spet bolj ali manj enotni (in ozdravljeni), smo se spet zvlekli v hrib. tokrat sva šla z leftijem bolj v kritje grmovja in tam pričakovala nasprotnika. minute so minevale, nasprotnika ni bilo. imel sem čas razmišljati o svetovnem miru, pa o smislu življenja, pa o prepotrebnem spreju proti komarjem in ravno ko sem fental 327 komarja, nas je majk poklical nazaj in dol proti cesti. premik z vozili na drug konec terena, kjer so opazili nasprotnika. oujeaaa bejbi.....time for a ride
na cesti so bila že pripravljeni vsa bojna vozila (in jelenov hyundai). seveda je pri vseh takih težkih taktičnih odločitvah (kdo bo šel v katero vozilo) potrebno nekaj časa, a ker smo (urejena) vojska, smo se tudi tokrat lepo postrojili. in ker sem skromen fantič, skromnih dimenzij, sem na koncu izvisel z prevozom v bojnem vozilu. kot tolažilno nagrado sem seveda dobil prevoz v jelenovem hyjundau. in smo odšli novim zmagam naproti. in, kot sem videl po poti, novemu servisu za hyundaje, hehehe. hummer in valuk se pač igračkata v pol metra visokem blatu, medtem ko ostali malce obotavljaje zapeljejo v lužico...
tudi pri postanku je bilo potrebno malce daljšega taktičnega premisleka glede napredovanja. nasprotnika smo že opazili na jasi kakih 500 metrov pred nami. in seveda je tudi on opazil naš premik z vozili. ko smo končno postrojili v dve koloni in začeli prodirati v sovražni teren, so bojna vozila ostala za nami kot (moralna) podpora. čez kakih 100 metrov smo padli v zasedo in nasprotnik nas je napadel iz vseh smeri. naše vrste so se redčile in preden so me sneli, sem lahko zadel dva nasprotnika. vmes se je oglasil še podporec na valuku in z rezkim pokanjem dodal kanček realizma v situaciji. seveda...z uporabo manevrskega streliva. na srečo ker nekateri (na naši in drugi strani) niso ravno opazili, da je cev orožja obrnjena direktno vanj in da je vojak pokuril že kakega pol bojnega kompleta streliva, da bi ga dotična oseba registrirala. in se vsaj umaknila. ah ne, najprej je treba narediti selfi z valukom, potem posneti streljanje valuka, vmes morda še selfi z vidno znerviranim strelcem, potem pa je čas za umik v grmovje. ali pa še za kakšen selfi z drugim borcem...tudi redna vojska je spoznala, da imamo nekaj terminatorjev/rambotov med nami. kadrovska služba SV je že poslala prijavnice
sledil je izlet na mash, kjer smo se spočili, osvežili, posušili in najedli. vmes smo gledali poskuse naše skupine, da dobijo zolje nazaj, da dobijo vozila nazaj in nekaj od tega so res dobili...parkrat so se mimo nas pripodili hummerji in valuki z nasprotniki, potem pa je bilo spet malo miru v mashu. končno pridejo novi ukazi. napredovanje v isti smeri kot prej. počasi smo se premaknili proti mestu prejšnje zasede. gobo in še enega aksovca smo poslali na desni breg, da nam poročata o dogajanju pred/pod nami. z leftijem sva bila na čelu kolone im kmalu sva zaslišala glasove pred nama. počasi sva se splazila ob robu grmovja naprej, eni so se počasi približali v kritju iz desne smeri. a so nas hitro opazili in začelo se je spet pokanje. delte so prodirali na naši levi in tudi tam je bilo slišati pokanje. nas so vmes presenetili od zadaj, a smo jih nekako odbili. jaz sem se zavlekel v grmovje in spremljal dogajanje zadaj. pred mano in desno v grmovju zaslišim premikanje vej. opazim dva, ki nas skušati napasti iz hrbta. prvega pospravim, drugi me z podporcem spravi v ležeč položaj. ker sem imel pred mano nekaj kamnov, me ni videl in je v moji smeri bolj na srečo pošiljal bbje. skozi gosto grmovje sem komaj kaj videl, a kmalu sem videl, da me zavzeto išče. bil je le nekaj metrov preč in edino, kar sem lahko storil je, da sem mu poslal rafal. zaslišal sem kletvico, a priznati ga nisem slišal. no, potem je vse potihnilo in čez nekaj minut sem videl, da je prvega že vlekel medic. ker sta bila predaleč in skozi grmovje ne bi zadel ničesar, sem ju pustil. slišal sem še tretjega in sem ga čakal, da mi bo prišel v bok, a se je očitno premislil. medtem so naši zavzeli/premagali nasprotnika. malce se je zapletlo pri pokanju izza vozila kot ščita, a tudi to s(m)o rešili. sprehodili smo se do masha, kjer so nas čakala bojna vozila. in zame jelenov hyundai. a tokrat sem se uspel zbasati v hummerja. in mu odtrgati pas za zapiranje vrat (je minilo že nekaj časa odkar sem se vozil v hummerju). a zadeva ni bila udobna in na križišču me je čakal moj osebni prevoz, jelenov hyundai prevoz v bazo, kjer smo si lahko malce odpočili....in si nabirali moči za nočne dogodke...tudi z "manevrom martina krpana", akhm...
pozno popoldanski pogled v nebo ni bil ravno navdušujoč. trojica aks se je proti večeru poslovila. tudi od s8 so obupali...eni so pač potrebni počitka. ja, rumena zadeva, fantje, rumena zadeva je kriva
no, proti deseti se je končno začelo temniti, da smo lahko uradno odprli nočne operacije. dve naši enoti sta že okoli devetih odšli delat zmešnjavo k nasprotnikom. v bazi so poveljniki premlevali razne verzije napadov in nekako so prišli do tega, da nas jelen (in njegov hyundai) 20 minut vozita naokoli. in delamo zmešnjavo na cesti. poveljniki so se strinjali (seveda samo znotraj naše baze , mi smo se vkrcali in gasa v temno noč. nekje za smetiščem smo pridirkali mimo njihove baze, lepo osvetljene, kjer nas očitno ni nihče pričakoval. kak kilometer naprej smo se (posadka) enotno zmenili, da nas jelen pusti tukaj in pride iskat kasneje. ali pripelje podporo. sprehodili smo se lepo počasi po cesti in prišli do baze. kjer so se vseeno spomnili, da raje ugasnejo luči. no, odločili smo se lepo sprehoditi mimo baze, brez da bi uganjali kake norčije. a smo poveljnika (gm) na cesti povsem iztirili z odgovorom na njegovo vprašanje, katera enota smo, češ, mi smo alfa. ampak...ampak...mi NIMAMO alfe?!?!? ja, seveda ne ja, in KAJ delate tukaj???? sprehajamo se (in čuvamo našo bazo). no, diplomatski spor se je na srečo mirno rešil (jelen in goba pa sta bila malce jezna . a vseeno smo dobili kazensko nalogo (hihi). morali smo zopet proti vrhu hriba. razporedili smo se v linijo in počasi napredovali navkreber. levo od nas smo imeli skupino enota. malo pod vrhom se je okoli nas pobliskalo (raketa) in po nas so se usuli bbji. nekajkrat je še počilo in čas je bil za mash. ki pa je bil slabih 50 metrov nazaj in 15-minutni. ko smo oživeli, smo se spet zagnali v hrib. kmalu smo nočno nebo (vmes so se oblaki razpodili in pokazale so se zvezde...) spet razparali z tracerji in bliski baterij. ping pong svetlečih bbjev in bliskov baterij ter svetilnih raket se je po nekaj minutah spet končal. kot vedno se ponoči prebudijo čustva in ostale izjemne sposobnosti ter tako lahko hitro vidiš, kdo je zadet, kdo ni zadet, kdo (ne) strelja z baterijo in/ali tracerji, kdo je priznal in kdo ni. brez kletvic pač ni nočnega eventa mash se je medtem premaknil bolj proti desni. počakali smo 15 minut in nato ponovno odšli zavzet naš "hamburger hill". čez nekaj minut je seveda sledila klasična kanonada z spremljavo svetlečih sledi bbjev. tokrat so se nasprotniki presenetljivo hitro vdali. čuvali so topove(?) seveda smo jih pobrali in se napotili v bazo. vmes so mrtve nasprotnike nekajkrat dodatno popokali njihovi živi. in spet so v noč odmevale glasne kletvice. no, pa saj je padalo (tudi) po nas. del ekipe, ki je nosila topove, je padla v zasedo. ko smo nasprotnika le pregnali, smo morali seveda najprej najti (vse) dele topov. vodja je spraševal, če imamo vse dele, goba je ponavljal, kar je slišal od vojakov in na koncu ni nihče vedel, ali imamo vse dele ali ne. in vodja je poslal še nekaj ljudi iskat preostale dele od "vseh" delov. pod vznožjem hriba smo popokali še nekaj nasprotnikov, ki so nas leže čakali v visoki travi. in okoli polnoči smo prinesli vse dele v bazo. konec dober, vse dobro...
zjutraj okoli četrte nas je vse (skoraj no...) zbudil močan naliv. umiril se je šele okoli pol osmih. nekaterim je pustil v šotoru vodo, da bi se lahko zjutraj umili. in/ali pošteno zbudili, hehe. dež je kar presenetil nekatere in so že takoj zjutraj odšli. midva z gobo sva vseeno rekla, da greva v akcijo, pa tudi juniorja iz s8 sva prepričala. ostali so se morali še zbuditi. in pospraviti robo ter šotore. nizki deževni oblaki niso ravno vlivali navdušenja, a uniforme smo imeli že tako ali tako mokre (od znoja ali pa od jutranjega dežja...) in nas ni ravno motilo. ukazi so bili hitri in jasni, nasprotniki so v območju road blocka in treba jih je uničiti. premaknili smo se proti nevarnemu območju. pred nami so bili v akciji že cadovci. vodja me je poslal na levi bok, kjer pa sem takoj kasiral rafal iz grmovja. na srečo je bil medic blizu in prvič sem lahko uporabil kartonček. dobil sem 5 minut rahle poškodbe v nogo. medic je kmalu za mano privlekel v zaklon še gobo, ki je tudi dobil 5 minut. seveda s pomočjo magične injekcije. jap, stereoidi res delajo čudeže...
ko sem se ozdravil, sem šel na levi bok, proti juniorju, ki nam je čuval levi bok. pred mano sem parkrat videl nasprotnika, a ga zaradi daljave in tudi močnega vetra nisem zadel. potem je junior presenetil dva, ki sta napadla iz hrbta. enega je pospravil, eden se mu je izmuznil v visoko travo. ker sem ga opazil tudi sam, sem mu pošiljal bbje v pozdrav. malce sem upal, da bo junior prevzel pobudo in ga snel iz boka, no, očitno je imel delo drugje. mene je medtem snel strel iz hrbta. in ker tistemu zadaj nisem bil več nevaren, se je posvetil iskanju juniorja. in ga tudi našel ter zadel. medica ni bilo več v bližini, pet minut je hitro minilo in vzel sem pot pod noge ter odpešačil v bazo. na (o)zdravljenje...
ko sem bil spet ozdravljen, so v bazi že čakali valuki in hummerji za naslednjo misijo. goba se je tudi poslovil, saj je v zadnji akciji izgubil del replike. seveda spet akcija v območju road blocka. del ekipe (mi) pa gremo iskat ied nekje v območju nekdanje baze upornikov. shreki je bil spet prevelik za bojna vozila, jelenovega hyundaja ni bilo, pa sem vzel tretjo opcijo...drugi pa isto. volkovi, cadovci, junior pa jest smo odkorakali proti lokaciji ied. malo pred lokacijo smo naleteli na prvi odpor. razdelili smo se na na dva dela in levi bok je hitro snel dva nasprotnika. ostali smo bili na desni in iz parkiranega avta je en support spretno skrit pošiljal točo bbjev po nas. maretu ga je na srečo uspelo zadeti v cev, pa še bbjev mu je zmanjkalo. midva z maretom sva letela proti sredini, a naju je snel nekdo iz bajtice. nekje na sredi spopada so nam zadeli še medica, tako da smo imeli bolj ali manj le še izlet na mash. njihov mash je bil pa zelo hiter, skoraj prehiter (ne poznam njihovih pravil). tista dva (prva zadeta) sta se namreč trenutno oživela, takoj ko sta zlezla skozi stransko okno. skratka, žal nam ni uspelo najti ied in/ali uničiti postojanko. sledil je povratek v mash, ki ga je pospremil svež naliv dežja. na road blocku so se naši še vedno pokali, pa tudi support na valuku je kuril manevrce na polno. še eden, ki je užival v pogledu na ogenj iz cevi valuka...jaz sem nadaljeval proti šotoru, kjer sem zadeve pospravil in se odpravil nazaj v civilizacijo. medtem so zaskrbljeni (oziroma jezni zaradi zgodnjega bujenja) okoliški prebivalci zagnali paniko in poslali policijo v patruljo. a ni bilo razloga za preplah (vsaj iz strani policije ne akcija je medtem še potekala in upam, da smo nasprotnike res zbrisali iz obličja zemlje. ok, ali vsaj iz počka. ali pa so oni nas...
+++ teren
++ super ekipa (alfa)
++ bojna vozila
++ dober scenarij z uravnoteženo akcijo
+ fair play
+ vreme
- vreme
-- ni bilo zaključnega kosila
adss: shreki
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
