| Avtor |
Sporočilo |
Shreki
Administrator foruma
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 15:28
Prispevkov: 267
Kraj: Kranj |
|
 axeman 7, april 2015 |
 |
petek:
ne, ni bil 13, pač pa čisto običajen aprilski dan. ne, tudi dežja ni bilo. dan d za ssovce in njihov odhod na že skoraj (mogoče pa bo  tradicionalen event v hrvaški vasici soljani...okoli 1200 nas je brancin s kombijem pobral v kranju in odpeljali smo se proti ljubljani z enim članom manj (patrik je izgubil dvoboj z angino...) v ljubljani smo pobrali še krisa in nekaj kartonov pira (no, tudi kakšen čevap je našel prostor v vreči), nato pa nadaljevali pot proti končni destinaciji...ja, tudi kjuti je moral izpustiti tale event...šef pač ni bil navdušen nad vojaškim izletom...
z nekaj obveznimi postanki za praznenje mehura, polnjenje želodca (in obratno...) smo okoli petih prispeli v zvezdno mesto. no, zvezdno je postalo, ko smo prišli mi tja, seveda. drugače so bili tam že šusi (skoraj večina) in nekaj naših nekdanjih južnih sosedov...kako uro za nami sta prišla še preostala dva šusa in pa še edini slovenci letos, škorpijoni. veselje, ki je nastalo, ko smo se (spet) videli, je povzročilo izjemno potrošnjo vseh vrst pijač v naši bližini...
vendar je bilo treba najprej postaviti šotore in razpakirati kombi. no, to kratkotrajno opravilo je bilo mimogrede opravljeno in takoj s(m)o se vrnili k tekočim poslom z prijatelji...in tako do poznih ur, ko je organizator končno prenehal z draženjem naših vohalnih organov in postavil na mizo odlično pečenega odojka. mljask
sobota:
zbor je bil napovedan ob 1000, a so ga organizatorji (iz meni popolno neznanega razloga) prestavili na 1100. pa še to je bilo skoraj preveč optimistično, a smo se vse ekipe le nekako nabrale skupaj in čakale na pozdravni govor glavnega šefa...ki nam je le naklonil nekaj lepih besed, nato pa prepustil besedo svojim podložnikom. skratka, igra kot igra, obe strani (kolos in tabaani) smo imeli nekaj vip oseb (ja, shreki included), ki jih je bilo treba ujeti in poleg branjenja baze še nekaj dodatnih nalog. ki so bile shranjene v kuvertah in so se delile vsakih nekaj ur. strani sta bili dokaj enakomerno razdeljeni (nekaj jih je odpovedalo...), no tabaani so bili številčno močnejši. ko je ura odbila 1100 (zvonjenja se v tem gozdu ni slišalo, zato smo ob 1100 pogledali na telefone in/ali ure), smo se kolosi odpravili v bazo, kakih 100 metrov naprej. tabaani so imeli bazo nekaj kilometrov naprej, a pred mostom (kjer je bila lansko leto baza), saj je bilo področje zaradi lanskih poplav še vedno na nekaterih mestih poplavljeno. in blatno. in močvirno. skratka, ni bilo za utrjene in izurjene, ter vsega hudega vajene igralce airsofta...
najprej smo imeli nalogo braniti bazo. razdelili smo se na štiri ekipe, mi in ats smo bili alfa, šusi so bili charlie, ostali (žal ne vem kdo...) so bili bravo in delta. mi smo čuvali levi bok, šusi desni bok in sprednjo stran in ostali hrbet. sonček je prijetno grel stavbe okoli nas (kot sem izvedel, je bila to nekdanja titova lovska rezidenca), mi pa smo lepo čakali...na napad, ki se je kmalu zgodil. napadli so na šesti in na tretji, po streljanju sodeč pa so bili skoraj vsi v napadu. ker je bilo na naši strani vse mirno, so nas poklicali v pomoč in pridružili smo se obrambi. midva s cicom sva spredaj streljala in občasno po kakem čudežu tudi zadela kakega nasprotnika. pa bi prisegel, da mi puška nese dokaj natančno in razmeroma daleč. tudi cico je razmišljal, da bi dal svojega ibrota na servis. ja, očitno naju je zdelala noč. pa pijača. pa vožnja. pa pujs. pa čevapi.
no, kakorkoli že, tabaani so prenehali z napadom in so se umaknili nazaj proti svoji bazi. kmalu je bilo tudi že kosilo in naša ekipa je imela prosto med drugo in poltretjo uro. seveda smo naleteli na prazen lonec. no, šef kuhinje je šele začel delati kosilo, hehe. na srečo smo imeli cel kup (tudi tekočih) nadomestkov za pasulj. ko smo se najedli, napili in spet psihično pripravili za hude napore, smo se odpravili nazaj v bazo.
malo smo posedli in polegli naokoli po sončku. martinčki okoli nas že vedo, kaj je prava uživancija...če ne bi imeli poveljnika, ki nas je spet spravil na kamion z misijo napadat nasprotnikovo bazo. ukazi so ukazi, nabasali smo se v tamovo 150-tko, ki je v svojem (vojaškem) življenju prevozila in videla že marsikaj. nekje na pol poti smo srečali nasprotnikovo bojno vozilo pehote (khe khe), ki je peljal vojake v smeri proti naši bazi. mogoče v napad na bazo. ali pa na kuhinjo...? no, poskakali smo iz kamiona in se napotili proti sovražniku. ta nas je že pričakoval in zapodili smo se proti njim. naredili smo linijo skozi gozd, na desni strani je ats zapiral škarje. a očitno malo prehitro, saj so nas usekali od zadaj. no, malo smo bili zmedeni, in tudi tokrat je bilo nekaj terminatorjev na nasprotni strani. skratka, bili so močnejši...že smo odhajali nazaj, ko nas je nasprotnik pozval, naj se vip osebe same javimo. ker smo zadeve očitno drugače razumeli, smo seveda molčali. ko so rekli, da so se pravila spremenila (za njih morda...), sem potem dvignil roko. seveda so takoj prileteli in me slikali. na moj ugovor, da morajo imeti tiralico na sliki, so spet rekli, da so drugačna pravila. okej...a škorpijona so malo kasneje "pravilno" slikali z tiralico. naša stran je sicer tekom dneva tudi ujela njihove vip-osebe in jih tudi pravilno slikala. je pa tudi res, da jim je njihov gm (nadzornik) rekel, naj se sami javijo...
vojna se nadaljuje, dobili smo nova navodila. poiskati kovček (neznane oblike, neznane barve) slab kilometer naprej. seveda so naši želodčki rekli (odločen) ne pešačenju in poveljnik je poklical kamion, ki nas je odpeljal na lokacijo. tam smo skupaj z (nadležnimi) komarji iskali nesrečni kovček, ki ga pa ni in ni bilo. nato smo povprašali v bazo, če imamo res točno lokacijo, kjer naj bi se nahajal omenjeni kovček. zatrdili so nam, da so koordinate točne. nič, očitno se bomo morali strezniti in še enkrat preiskati teren...čez kake pol ure neuspešnega iskanja smo iz baze le dobili točno informacijo o kovčku. ja, rdeča (prazna) kišta za pir je bila za nekoga privlačen plen in jo je že davno odnesel. pa tudi na drugi, še bolj točni lokaciji je našel ta presneti kovček
med iskanjem kovčka je cic nerodno vstal izza kritja (cesta je bila pač zelo blizu...) in si zvil/nategnil mišice na kolenu. odšepal je v bazo na celjenje (duševnih) ran. zdravil pa je bilo na pretek
akcija se je nadaljevala. šli smo pomagat enoti delta, ki je iskala satelitsko anteno. nadaljevali smo skozi gozd, kjer smo kmalu naleteli na enoto delte, ki je že našla anteno in pa tudi nasprotnike, ki so tudi iskali anteno. delte so še nekaj čakale na ukaze iz baze, a smo jim rekli, naj se kar hitro podvizajo v bazo. ne glede na zmedene ukaze. in so odšli. v rahlem drncu na drugi strani ceste je bilo nekaj naših, kiki je že opozarjal na premike na naši desni in kmalu je pokalo na vseh straneh. plankton je bil kmalu zadet, tudi ostali v ospredju so bili zadeti, nasprotniki pa so (spet) prišli od zadaj. bučan in jaz sva bila kmalu obkoljena. na drugi strani so imeli nekaj težav pri razumevanju pravil, a žal nama to nič pomagalo. njihov medic je letal naokoli kot čebelica s cveta na cvet in iskal kritja za zadetimi igralci. prikladno, sploh med veliko naokoli letečimi bbji. en škorpijon se je upiral na polno, a ker je ležal, ga niso mogli videti čez nasip. seveda je bilo spet nekaj kreganja in preklinjanja glede zadetkov, a tako pač je v tem airsoftu. v pravi vojni pač ni nepriznavanja zadetkov. če si zadet, nimaš (več) kaj lagati...
a smo imeli zadoščenje, ko smo videli, da še vedno iščejo anteno. ostalo nas je še šest, ostali so že odšli prej v bazo. mi smo odšli na naš mobilni mash, ki ga nasprotnik še ni odkril. vmes smo tuhtali, ali naj jih spet napademo ali naj gremo v bazo. ko je bučan javil, da je izgubil en magazin, je bilo tuhtanja konec. napotili smo se nazaj proti mestu prejšnjega spopada. že takoj, ko smo hoteli čez most, smo opazili kontakte. in oni (na žalost) nas. nekaj časa smo opazovali situacijo, a nasprotnik je imel očitno neke druge načrte in se je oddaljil. mi smo se počasi odpravili naprej. bil sem zadnji in sem čez čas slišal (in videl) premike na naši šestici. ko sem videl, da je kontakt že čisto blizu, sem signaliziral minimiju, ki je bil pred mano. počepnil sem in počakal na ugoden trenutek. potem sem sprašil en dolg rafal skozi grmovje proti njemu, a nisem zadel (ali pa ni priznal). skočil je za drevo in ustrelil proti meni. on je bil očitno boljši strelec in javil sem zadetek. support ga je medtem tudi zagledal in užgal po njemu. tisti je že prvo sekundo začel kričati "pogodjen", nekaj sekund kasneje je začel zmerjati, nato pa je dvignil roke (in verjetno upal na čudež...), ko ga je naš končno le slišal in prenehal. seveda se mu je opravičil. itak, support je pač nekaj drugega kot navadna puška ane...grrrr. medic iz ats-a me je pozdravil (obvezal) in odšli smo naprej. nasprotnik se je povsem umaknil. prišli smo na mesto spopada in bučan je hitro našel magazin. na srečo, saj je bila ura že čez šest in v gozdu se je hitro temnilo. strinjali smo se, da se proti bazi odpravimo skozi gozd. vmes smo jih skušali priklicati o našem prihodu, a neuspešno. no, pričakali so nas z našim dogovorjenim signalom in vse je bilo ok. misija uspešna.
vmes se je baza že dogovorila o nočnih akcijah. kar je bila noč jasna, smo seveda pričakovali napad. pa tudi oni so ga nekaj časa smo bili še v bazi, da smo počakali prvo izmeno. okoli ognja je bilo prijetno toplo in morebiti je bilo vzdušje primerno za operne arije. brancin nam je vsekakor pričaral pravo arijo. le dogovoriti se nismo mogli, čigavo slavno delo je pel. ko je končal, je prišla prva straža. lahko jim je bilo žal, da niso slišali našega slavnega poveljnika...v kampu so šusi javili, da jih nočna akcija ne zanima. seveda, imeli so amy. pri njih je bila drugačna akcija, hehehe. no, priznati je treba, da sta se dva vseeno javila. škorpijoni so bili tudi za, pri nas pa je bučan sklenil prespati zadevo. izguba magazina je bila prehud zalogaj. cic je bil zdravstveno opravičen, sipa pa je moral nadzorovati situacijo v kampu. in se spočiti za jutranjo akcijo...
okoli devete smo odšli nazaj v bazo. jaz sem predtem našel moje nočne baterije (juhej) in rokavice, tako da sem bil pripravljen za spopad pod zvezdami. namestili smo svetilke, da so svetile v smer pričakovanega napada z namenom zaslepiti nasprotnika (zvedeli smo, da prihajajo z tremi night visioni). obenem pa smo poslali ekipo proti nasprotnikovi bazi, da postavi mino (ali nekaj takega). ure so minevale, luči so počasi izgubljale svojo moč, regljanje žab je odmevalo po celem gozdu, ogenj je bolj ali manj počasi dogoreval, budnost obrambe pa je tudi začela slabeti...kiki je že ležal v kritju trave, en škorpijon si je v hiši pripravil pravo posteljo, druga dva sta se ulegla zraven ognja, jaz pa sem ostal v kritju zidu in teme. čez nekaj ur sem bil verjetno še edini povsem buden. bilo je okoli pol enih, ko mi je straža presedla. pa še toplih oblačil nisem imel na sebi (sem pač pričakoval akcijo do polnoči....), tako da sem se odpravil v kamp. tam je bilo že vse mirno, le cicova polnočna koračnica iz šotora je motila pesem žab. čez pol ure je prišel še kiki, ki tudi ni več zdržal v (mokri) travi...
noč je pa vseeno imela svojo moč-naši so uspešno izvedli napad na nasprotnikovo bazo, nasprotnik pa je seveda uspešno zavzel našo močno branjeno utrdbo. škorpijona sta seveda videla prihajati dve osebi, a sta verjetno na pol budna ugotovila, da nista sovražnika in sta se naprej predala ležanju okoli ognja. minutko kasneje sta bila že "mrtva". tabaani so točko res dobili, a dodatne točke za anteno pa niso dobili. je bila skrita za...za...še sam ne vem, kje, heh.
nedelja:
zbudili smo se v sveže jutro (noči so bile še vedno kar hladne). pri zajtrku smo zvedeli za nočne akcije (take in drugačne...) in čeprav so bile naloge pripravljene od 0700-0900 in nato od 1000-1200, je den sklenil, da bo le en spopad. in potem po 1200 kosilo za vse. ob pol desetih smo morali biti v bazi, da se pripravimo na napad. ker nismo pričakovali kakšnih dolgih pohodov, smo bolj ali manj vzeli le puške in nabojnike. veliiiko nabojnikov zavedati se je treba, da axeman dovoljuje uporabo hi-cap nabojnikov je velika večina (skoraj vsi) so to seveda upoštevali. in ko imaš nasproti jurišnika z nekaj hi-capi, ti pa se trudiš z šestimi mid-capi, ti postane jasno, da boš moral hitro menjati nabojnike. in jih polniti...
med čakanjem na ukaze/začetek smo že pospravili šotore (vreme je kazalo na dež...) in večino robe...in čakali na akcijo.
no, igra se je začela, pričakovali smo napad, a napada ni bilo. in če gora ne pride k mohamedu-gre kolos proti tabaanom, ane. spet smo okupirali 150-tko in se odpeljali proti drugi bazi. poskakali smo iz kamiona (najprej je bil kamion dogovorjen za mash, nato je bil preklican, nato spet aktiviran...bilo je dosti takih situacij z zmedenimi ukazi...) in odšli na levo stran ceste. ko smo se razporejali v linijo, sem za nami zaslišal kontakt, ki je ustrelil proti meni. na srečo je zgrešil, jaz pa sam seveda takoj zavpil o smeri kontakta. škorpijoni so ga zasuli z bbji. vendar ne vem, ali je pobegnil ali je bil dejansko friendly fire (enote delta), ki je bila za nami. prav dolgo nismo tuhtali, saj so po nas začeli streljati iz drugega brega. ekipa se je premaknila na desno stran ceste in od tam vračala ogenj. jaz sem počakal in kasneje pozdravil zadetega člana delte. ker ni bilo jasnega povelja, ali je pravilo medica še v uporabi ali ne, smo pač privzeli, da medic še deluje. in sem ga pozdravil. nato sem se premaknil na drugo stran, kjer so bbji kosili med grmovjem. tudi mene je zadelo. kamion, ki je bil kao za mash, je odpeljal (naj bi šel povprašat, kakšni so ukazi glede tega mash-a). spet smo privzeli situacijo, da medic verjetno še deluje in so me pozdravili. jaz pa potem naprej druge. no, nekaj minut kasneje se ja kamion vrnil in dejansko postal naš mash. na 15 minut. ali nekaj takega...spopad se je nadaljeval in nasprotnik je prehajal na našo desno stran. jurč in sandi sta bila še edina na desni strani, jaz sem bil na levi strani. okoli nas je bilo verjetno že vse mrtvo, le nas so še lovili. vrgel sem se na tla in pošiljal bbje v nasprotnika, a brez večjega učinka. prav zanimivo, da tudi šusa nista imela kakega večjega učinka. kljub hi-capom in veliki količini bbjev, ki sta jih poslala na drugo stran. no, ko je začelo ropotati okoli mene in naposled tudi po meni, sem se dvignil in se vrnil h kamionu. tudi jurča so kmalu pospravili. le sandi jim je delal preglavice v grmovju. a ko jih imaš enkrat deset okoli sebe, si nemočen. sploh, če so terminatorji, kot je sandi ves besen razlagal ob prihodu k nam. spopada je bilo konec, nasprotniki so bili očitno veseli zmage in so hoteli (zmagati) še enkrat. predlagali so, da so vrnemo kakih 100 metrov nazaj in ponovno napademo. resno? je čas za spopade in je čas za kosilo. in čas je bil za kosilo!
eni so se odpravili nazaj s kamionom, nekateri smo se odpravili peš. se vsaj malo razmigaš...ob prihodu smo se preoblekli, pospravili še preostalo robo, počistili kamp za sabo in se odpravili na kosilo. hrvaška različica pasulja je bila odlična, še bolje je zraven pasalo pivo (no, uradno se ga v soboto in do kosila ni dalo dobiti, a balkanci vedno najdejo pot, hehe). in prišel je trenutek odhoda, ko se je treba posloviti. stisk rok z škorpijoni, šusi in organizatorji in enota adss se je odpravila nazaj proti domu. vmes je bilo še nekaj obveznih postankov (praznenje mehurja, želodca, ne nujno v tem vrstnem redu, hihi) z nakupi v naši državi nedosegljivih artiklov in okoli 2100 je bila misija axeman 6 za nas končana. vsekakor je bilo bolje kot lani. žal nismo bili v željenem številu, a to se bo morda popravilo drugo leto. axeman 8, veselimo se...
+++ vreme
+++ vzdušje & ekipe (šus+ats)
++ teren
++ hrana & pijača
+ scenarij / naloge
+ martinčič
+ cesar millan
- neskladnost organizatorjev pri določenih nalogah in pravilih
- velika odstopanja med lokacijami objektov na mapi in terenu
- občasni terminatorji na tabaanski strani
adss: sipa, shreki, bučan, cico in kiki (zadnjič kot adss)
_________________
United We Stand - Divided We Fall |
|
| 27 Apr 2015 21:48 |
  |
 |
Sipa
desetnik
Pridružen/-a: 18.05. 2014, 17:47
Prispevkov: 107
|
|
| |
|
Decki hvala za lep vikend!
Samo fyi. Moja aplikacija mi kaze da smo prehodili cca 6.5km.
|
|
| 30 Apr 2015 11:07 |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
|
